Strasbourg iz dvigala

Drugi teden mojega pripravništva je bil precej drugačen kot prvi. Glavni razlog za to je, da se je delovno mesto preselilo v drugo državo. Skoraj celotni Parlament se je preselil v Strasbourg za plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. To pomeni, da se štiri tisoč zaposlenih v ponedeljek dopoldne odpravi na 400 km dolgo pot proti Strasbourgu, z avti, vlaki in letali. Ustvari se pravi mali migracijski tok iz Bruslja. In tako sem se odpravil tudi jaz. Preko BlaBla car sem se dogovoril s prevajalcem iz Madžarske, da si delimo avto še z grškim in italijanskim asistentom.

Pisarna v Strasbourgu, nekoliko manjša

Prispeli smo okoli dveh popoldne. Sestanki so se pričeli nemudoma. Raznovrstni in raznoliki. Tako sem v ponedeljek sodeloval na sestankih do osmih zvečer. Po opravljenem delu sem se odpravil proti moji nastanitvi. Vendar je vožnja do stanovanja zaradi stavke tramvajev trajala veliko dlje, kot pričakovano in tako ni ostalo ne časa ne volje za ogled mesta. Drugi dan je bil prav tako dolga vrsta sestankov vseh vrst, od okrogle mize prijateljev svobodnega Irana pa do strategije Evropske ljudske stranke za volitve leta 2019.

Sestanek prijatelje Svobodnega Irana

 

Vrhunec plenarnega zasedanje pa je nastopil v sredo, Junckerjev nagovor o stanju Evropske unije. Govoril je kako ima Evropska unija zlato priložnost sedaj, ko so se ekonomske smernice zopet ustalile v pozitivni smeri. Kako moramo danes postaviti Evropo za jutri in izrazil svojo željo, da bo to bolj povezana Evropa. Govor je sledil pričakovanemu, pa vendar je še bolj utrdil pozitivni trend Evropske unije k večji enotnosti. Prav tako temu govoru mnogo lažje sledijo konkretni predlogi in zakoni, ki to omogočajo. Po razburljivem začetku je preostali del dneva minil v znaku še več sestankov politične skupine in okroglih miz.

Nagovor o stanju unije

Četrtek je bil zopet le polovičen dan saj se je popoldne ponovno zgodila migracija, tokrat v nasprotno smer. Tako sem se odpravil nazaj proti Bruslju, po treh dneh v Strasbourgu. Nova izkušnja, novo mesto, vendar bom za ogled mesta potreboval še kakšen obisk, saj ni bilo nič odvečnega časa in sem mesto videl le iz tramvaja ali dvigala.

Razgled na Strasbourg

Bruselj na prvi pogled

Po popolnoma običajnem tednu povprečnih študentski počitnic se je pričela moja bruseljska izkušnja. Nič hudega sluteč, sem se podal na letalo proti Bruslju, uspešno prispel in se nastanil v novem stanovanju. Neprijeten občutek negotovosti je premagal občutek navdušenja v pričakovanju nove izkušnje in izziva. A kljub temu je ponedeljkovo jutro minilo v znamenju živčnosti, ko sem se približeval vhodu Weirtz v Evropski parlament.     Tam se je zares pričela moja izkušnja z Evropskim parlamentom. Živčnost je kaj hitro izginila, saj so se z vrtoglavo hitrostjo pričeli vrteti sestanki, naloge in obveznosti. Tako sem se hitro lotil dela in naredil raziskovalno nalogo o umetni inteligenci in njenem vplivu na kibernetsko varnost, prisostvoval na seji o transparentnosti v volilnem sistemu, spoznal raznorazne službe znotraj parlamenta in pobližje spoznal naloge asistenta evropskega poslanca. Pobližje sem spoznal kakšen je urnik evropskega poslanca in z gotovostjo lahko rečem, da je presegel moja že tako znatna pričakovanja. Delo je dolgotrajno in obširno, vendar tudi zanimivo. V enem tednu sem iz prve roke spoznal delovanje Evropskega parlamenta veliko bolje, kot bi ga lahko iz katere koli knjige. Človek se stvari resnično nauči najbolje če jo počne.   Potem pa je tu seveda še zgradba parlamenta. Z nekaj več kot 7000 zaposlenimi je pravo mesto v malem. Velikanski konglomerat neskončnih pisarn in sejnih sob, ki se razteza čez štiri stavbe. V njih najdeš skoraj vse, od frizerskega salona, banke in pošte pa do številnih trgovin in restavracij.     Vendar prvi teden ni minil le v znamenju službe in dela v parlamentu. Za proste dni med vikendom sem se odpravil v mestno jedro. Bruselj je zanimivo mesto. S toliko priseljenci, kot jih zahtevajo evropske institucije ima mesto resnično veliko število pomešanih kultur in vplivov. To se odraža tudi v občutku samega mesta. Število tujcev, tujih restavracij in etničnih trgovin, vse skupaj naredi mesto zelo živahno in raznoliko. Mesto je živo in ponuja nekaj prav za vsakogar. Vendar je večina tega skritega na prvi pogled in je potrebno malo več truda, da najdeš točno to, kar ti ustreza. Na prvi pogled pa Bruselj zgled raznolik vrvež, brez kakršnega koli  reda.  Vse skupaj je skoraj preveč za en teden. In s tremi tedni pred seboj si ne uspem predstavljati, kaj vse me še čaka.   Napisal in foto: Samo Planinc

Četrtkova izkušnja in petkov dramatični konec bruseljske prigode

 

Po prvih dneh, polnih vtisov, sta nam preostala še zadnja dva dneva našega programa v Bruslju. Tako kot prejšnje dni je bil tudi program v četrtek zelo pester, in sicer smo dan začeli z obiskom pri g. Filipu Majcnu, ki opravlja funkcijo Direktorja v generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje, zadolžen za uradne prevode iz grščine, estonščine, poljščine, portugalščine, romunščine, slovaščine in švedščine.

 

Obisk pri g. Filipu Majcnu

 

Gre za enega od Slovencev, ki v institucijah Evropske unije zaseda eno izmed najvišjih funkcij, kjer je zadolžen za več kot 500 oseb, ki opravljajo svojo delo na področju prevajalstva v Bruslju, kot tudi v Strasbourgu. Osebno me je navdušil z njegovo razgledanostjo in znanjem številnih tujih jezikov; tekoče jih govori kar 6, mnoge pa obvlada pasivno oziroma se jih še uči. Pred nastopom trenutne funkcije je dolgo deloval v bančnem sektorju pri različnih finančnih institucijah in ko je enkrat iskal nov izziv, je bil eden izmed razlog za izbiro novega delodajalca tudi ta, da je potencialni bodoči delodajalec prihajal iz države, katere uradni jezik še ni obvladal. S tem ko je dobil to službo je obenem dobil tudi priložnost naučiti se novega jezika, kar mu še danes predstavlja velik izziv. Ta njegova zagnanost je nagovarjala tudi nas.

Program smo nadaljevali na sedežu Evropske ljudske stranke (EPP), kjer smo se srečali z Rokom Tušem, ki opravlja za stranko naloge iz področja grafičnega oblikovanja. Pogovor z njim je bil v mnogih pogledih popolno nasprotje pogovorom in debatam prejšnjih dni, kjer smo se praviloma srečevali z nekoliko starejšimi, izkušenejšimi posamezniki, ki so vpeti v evropsko politiko že mnogo let.

 

Pogovor z Rokom Tušem

 

Ko je bilo govora o brexit-u, prihodnosti Evropske unije, potencialnih kriznih žariščih v Evropi ipd. je bil pogled slednjih zelo realističen. Praktično vsi so bili glede naše prihodnosti dokaj zaskrbljeni, na drugi strani pa je Rok predstavljal ravno to, kar mora mlad človek izžarevati. To sta optimizem in energija. O prihodnosti Evropske unije je govoril optimistično, pa vendar ob hkratnem zavedanju, da bo potrebno za ohranitev zdajšnjega položaja marsikaj ukreniti in tudi spremeniti.

 

Na sedežu EPP

 

Dan smo zvečer zaključili z druženjem s številnimi Slovenci, ki živijo v Bruslju, na lokaciji oddaljeni od Evropskega parlamenta le nekaj korakov. Kljub temu, da je bil to četrtkov večer, se je v bližnjih lokalih zbralo zares ogromno ljudi in po pogovoru z nekaterimi od njih, je to del nekakšne tradicije, da se še posebej mladi na ta večer zberejo ter malo sprostijo in odklopijo dolge ter naporne delavnike. Videli smo številne asistente, slišali številne jezike, vsem pa je bila skupna razigranost na četrtkov večer.

 

Tudi sproščeni obraz Bruslja, skupaj z Slovenci, ki živijo v Belgiji

 

Osebna izkušnja Mateja Vošnerja:

Našemu Mateju je v spominu iz Bruslja ostalo srečanje s prijateljico Celine iz Belgije, s katero sta se spoznala pred štirimi leti na Danskem na Rotary taboru. V vseh teh letih sva ostala v stiku skoraj izključno zaradi vseh prednosti, ki jih ponuja tehnologija in socialni mediji. Srečala sta se zopet ob našem obisku na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju, kjer je hkrati potekal program predstavitve Maribora in slovenske hrane ter vin, zaradi česar je lahko tudi Celine iz prve roke videla in okusila vse lepote in dobrote, ki jih naša država ponuja.

Tudi takšna srečanja so dokaz, da Evropa živi, da se mladi medsebojno razumemo in spoštujemo, kar je po mojem mnenju ena izmed glavnih nalog evropskega povezovanja. Če bo Evropska unija še naprej del svojih naporov vlagala tudi v mlade in njihovo povezovanje, bo naša skupna prihodnost veliko lepša in boljša, saj se bomo že kot mladi naučili živeti kot sestavni del velike evropske družine in bomo kot taki združeni v raznolikosti.

 

Zadnji dan našega obiska Bruslja smo zaključevali s petkovim dopoldanskim sprehodom po centru Bruslja. Skupaj smo v mestnem središču opravili še zadnje obvezne nakupe (belgijsko pivo in čokolada za naše najdražje). Ni manjkal niti zadnji obisk belgijskih znamenitosti in degustacija vafljev. Brez zadnjega selfija na glavnem trgu tudi ni šlo.

 

Selfi ni smel manjkati

 

Skupaj smo spili še zadnjo kavico in se okrepčani vrnili v hotel po prtljago. Še zadnjič smo pozdravili mesto in šli v metro, ki naj bi nas peljal do avtobusa in potem na letališče…

In takrat se je zgodilo nekaj, kar je našo pot proti domu spremenilo, ji dodalo precej adrenalina in skrbi, ter bilo vsem v poduk. Zgodbo, ki je zaznamovala našo pot domov, si spodaj lahko preberete direktno izpod prstov »glavne akterke«.

 

Konec dober, vse dobro

Celo življenje so me učili da moram paziti na svoje stvari. Prvotna življenjska lekcija je bila bolj usmerjena v to, da bi cenila to, kar imam, ampak se je kasneje to razvilo v nujo po urejenosti, kar se je izkazalo za ne vedno pozitivno. Verjetno zato se počutim res neprijetno ko založim kakšno stvar in nisem mirna dokler jo ne najdem.

Na postaji bruseljskega metroja sem zaradi svoje pazljivosti in verjetno tudi zaradi nerazložljivega šestega čuta še enkrat pogledala v torbico, če imam osebno izkaznico tam. Ampak denarnice tam ni bilo. Odprla sem kovček in kar tam sredi podzemne razmetala vse, kar sem imela. V tem času je pripeljal metro. V moji glavi pa se je že vrtel film, kako ostanem sama, sredi tujega mesta, brez osebnih dokumentov, denarja in kogarkoli, ki bi ga poznala…

Konec koncev je letalo odhajalo čez štiri ure, jaz sem bila pa brez dokumentov. Z Andrejem, voditeljem skupine, sva pustila prtljago pri drugih članih skupine, ki so šli na letališče, in se vrnila v hotel, da bi pogledala ali sem slučajno pozabila denarnico tam. S pomočjo nekaj klicev, prijaznih ljudi, hitenja in treh različnih prevoznih sredstvih sva v naslednjih parih urah nekako uspela dobiti nadomestne dokumente in priti do letališča.

Tam kot po čudežu ni nihče. Ko sem šla mimo carine, sem se začudila nad svojo srečo, da sem odkrila da mi manjka denarnica ravno v pravem času, da smo lahko situacijo rešili. Če bi to odkrila na letališču, bi bil konec zgodbe drugačen. Ko je letalo vzletelo, je bil občutek nepopisen: domov grem. Ampak še bolj me je pogrelo srce, ko smo pristali: doma sem. Ostala sem sicer brez denarja in dokumentov, a na srečo sem imela nekaj belgijskega piva in čokolade.

 

Avtorji: Barbara Medic, Matej Vošner, Ana Marija Fartek, Tomaž Kavčič

Evropski poslanec Lojze Peterle k sodelovanju vabi mlade, ki jih zanima stažiranje v Evropskem parlamentu

Evropski poslanec Lojze Peterle (ELS/NSi) vabi k sodelovanju na natečaju, ki bo 4 izbranim kandidatom prinesel 1-mesečno plačano stažiranje v pisarni evropskega poslanca v Evropskem parlamentu.

Izbrani kandidati bodo nabirali neprecenljive delovne izkušnje, spremljali delovni proces Evropskega parlamenta in delo evropskega poslanca, ki v EP deluje predvsem na področjih okolja, zdravja in zdrave prehrane ter zunanjih zadev.

K prijavi so vabljeni mladi, stari od 21 do 30 let, ki jih zanima Evropska zveza in njeno delovanje, želijo nabirati nove delovne izkušnje, razširiti svoja miselna obzorja in svojo socialno mrežo, ob tem pa premorejo kreativnost, komunikacijske spretnosti, prav tako pa  imajo znanje angleškega, nemškega ali francoskega jezika.

Več o razpisu, rokih za prijavo in prilogah, ki jih je potrebno priložiti prijavi, zainteresirani  najdejo na Facebook profilu Lojzeta Peterleta oziroma na njegovi spletni strani www.peterle.eu.

Mladi spoznajo delovanje Evropske unije, 2. del

Tretji dan obiska v Bruslju smo se v jutranjih urah odpravili na Evropsko komisijo, kjer smo spoznali članici ekipe naše komisarke gospe Violete Bulc. Asistentki Martina in Katja sta nam na kratko predstavili delovni dan gospe komisarke in pomembnejša vprašanja s področja prometa in mobilnosti v EU. Lahko bi rekli, da si tudi člani njenega osebja delijo enako zagnanost in energijo kot zaposleni, ki smo jih srečali v EP. Delček te smo prejeli tudi mi, jo ohranjali vseskozi do konca naše bruseljske izkušnje in je nekaj zagotovo prinesli tudi nazaj domov.

 

Skupinska slika v prostoru za tiskovne konference Evropske komisije

Sledilo je srečanje s koordinatorjem pogajalcev trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA g. Wojtekom Talkom. Sporazum TTIP nam je predstavil skozi oči pogajalcev, ki skupaj z ameriškimi kolegi usklajujejo člene sporazuma in poskušajo za svojo stran doseči največ. Spoznali smo obsežnost in kompleksnost sporazuma, ki je na eni strani eden najtransparentnejših do sedaj, a kljub temu buri duhove. Prihodnost sporazuma zaradi trenutnih političnih razmer ostaja negotova, a potreba po dogovoru med trgovinskima blokoma ni zato nič manjša.

 

Skupinska slika v Evropski komisiji g. Wojtekom Talkom

 

Vrnili smo se v Parlament, kjer nas je sprejel vodja PR oddelka Evropske ljudske stranke gospod Pedro López de Pablo. Na srečanje smo se pripravili z raznimi vprašanji predvsem v zvezi z odnosi med EP in mediji, vendar se je pogovor s tako zanimivim sogovornikom prevesil v aktualne politične teme, ki so v Evropi trenutno zelo pereče: migrantska kriza, vzpon skrajnih nacionalističnih strank, prihodnost EU, Brexit in ostale. Pedro López de Pablo, ki je začel svojo poklicno pot kot novinar in je sedaj na drugi strani, kjer novice nastajajo in prehajajo v javnost, nam je predstavil realno podobo današnje Evrope, daleč stran od romantične predstave, ki nam jo posredujejo mediji in politika. Evropa se sooča z velikimi izzivi, ki pa jih lahko rešimo samo z združevanjem in povezovanjem.

 

Popoldan smo se udeležili konference, ki jo je pripravil Wilfried Martens Center, na kateri so strokovnjaki razpravljali o prihodnosti Belgije in ukrepih za njeno rast in razvoj. Tudi Belgija se sooča s podobnimi težavami kot Slovenija in ostale evropske države. Nizka gospodarska rast, nujna pokojninska reforma in politična kriza predstavljajo izziv, ki ga moramo kot družba reševati skupaj, hitro in učinkovito. Poleg tega je za Evropo pomembno, da lokalni problemi posameznih držav članic ne povzročijo njenega zapiranja in izolacije, ki bi potencialno ogrozili prednosti in potencialne združevanja v EU.

 

Poseben dogodek za nas je bila podelitev nagrade Državljan Evrope, ki jo je EP na predlog poslanca Lojzeta Peterleta podelil tudi Slovencu Evgenu Bavčarju. Filozof in fotograf, ki kljub svoji slepoti podira meje, ki jih tako radi postavljamo sebi in drugim, nam je lahko v svetel zgled. Sledila je še večerja z Lojzetom Peterletom, kjer smo poslanca spoznali v bolj sproščenem okolju. Prisluhnili smo zanimivim in zabavnim zgodbam iz njegovega življenja, ki se jih po tolikih letih v vrhu politike nabere zares veliko. Poslancu g. Peterletu smo hvaležni za njegov čas in trud, ki ga je izkazal v času našega obiska in se veselimo skupnih srečanj v prihodnje.

 

Objava opisa g. Evgena Bavčarja ob prejemu nagrade Državljan Evrope

 

Skupinska fotografija s prejemnikom nagrade g. Evgenom Bavčarjem