[MeetMyMEP] Ponedeljkovo spoznavanje Evropskega parlamenta

Če je med koncem tedna evropska četrt v Bruslju videti nekoliko zaspano, se vzdušje v ponedeljek dopoldne popolnoma spremeni. V okolici evropskega parlamenta ni bilo čutiti niti kančka nedeljske mirnosti, temveč zgolj vtis, da je pred vsemi živahen delovni teden. Za nekaj trenutkov smo se pomudili pred enim od vhodov, ter se pripravili na izpolnitev varnostnih protokolov, ki so zahtevani od obiskovalcev. Slednjič smo v kompleks evropskega parlamenta vstopili tudi sami. Program našega obiska se je na neki način zares začel.

 

 

Najprej smo se odpravili v deveto nadstropje stavbe Altiero Spinelli, kjer je sejna soba slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP). Ta je v naslednjih petih dneh postala naša domača soba v katero smo se veliko vračali, tako na srečanja z našimi gosti kot po kakšne svoje malenkosti, ki smo jih lahko tam varno pustili.

Začeli smo s spoznavnim srečanjem, na katerem smo se predstavili ostalim soudeležencem, nato so se nam pridružili še ostali asistenti in stažisti evropskega poslanca Alojza Peterleta, tako da smo spoznali tudi njih. Izkazalo se je, da smo zelo pestra in zanimiva skupina ljudi, iz različnih študijskih in delovnih področij ter iz različnih delov Slovenije pa tudi Evrope.

V evropskem parlamentu deluje 751 poslancev, poleg tega pa še številni člani podpornega osebja, ki se jim občasno pridružujejo tudi člani različnih delegacij, lobisti, novinarji ter številni drugi obiskovalci, tako da je v kompleksu na običajen delovni dan tudi več tisoč ljudi. Evropski parlament je resnično impozanten kompleks, sestavljen iz več stavb, ki so med seboj povezane z obsežnimi hodniki. Ti objekti so poimenovani po pomembnih ljudeh iz zgodovine evropskega združevanja. Po uvodnem sestanku smo si ta kompleks na kratko ogledali tudi sami. Razumljivo, da v kompleksu največ prostora zavzemajo pisarne ter sejne sobe in razpravne dvorane, seveda pa se najde tudi prostor za novinarje, pošto, umetniške instalacije ter restavracije. Po krajšem ogledu kompleksa smo se srečali z gospo Marto Osojnik, ki nam je predstavila svoje delo na področju komuniciranja pri Evropski ljudski stranki. Njena naloga je pomagati poslancem pri komuniciranju z javnostjo o njihovem delu ter o odločitvah, ki jih pri svojem delu sprejemajo.

 

Sledilo je srečanje z našim gostiteljem evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Ta nas je na srečanju sprejel z nekoliko provokativnim grafom, ki prikazuje, da Slovenci Evropski zvezi ne zaupamo preveč. Vzrok je po njegovem mnenju precej neupravičen, Bruselj namreč po njegovem mnenju ni kriv za večino stvari, ki mu jih pripisujemo. Ukrepe, ki nam jih nalaga Bruselj, namreč delamo predvsem zase in ne za kogarkoli drugega, je pa seveda za domače politike lažje, če lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalijo na druge. V resnici pa vedo, da to delamo zase, a jim je to svojim volivcem težko reči.

Drugo pomembno vprašanje se je dotikalo naše prihodnosti. Kako jo dojemamo? Ali svet v obdobju globalizacije jemljemo kot priložnost ali kot grožnjo svoji prihodnosti? Njegovo mnenje je, da moramo to jemati kot priložnost in naj se tega nikakor ne bojimo.

Dan se je počasi prevesil v popoldne, mi pa smo nadaljevali s svojimi sestanki z zanimivimi gosti. Najprej smo se srečali z g. Joachimom Ottom, zadolženim za dialog z državljani pri evropski komisiji.

 

 

Za tem je sledil sestanek z gospodom, ki je pri poslanski skupini (EPP) Evropske ljudske stranke vodja komuniciranja. Pedro Lopez de Pablo je popolnoma upravičil tisto, kar so nam o njem povedali drugi, tako Marta Osojnik, katere nadrejeni je, kot tudi asistent Andrej Černigoj. Človek brez dlake na jeziku, šokantno neposreden in odkrit. Kdor ima rad resnico, zavito v celofan, pri njem ni potrkal na prava vrata. Gospod nam je zelo odkrito spregovoril o razmerah v Evropski uniji, koliko ima kdo v njej politične moči, Katalonskem vprašanju, komisarski sagi Alenke Bratušek ter o drugih stvareh, ki so nas zanimale. Ob njegovih mnenjih in komentarjih je marsikdo ostal odprtih ust.

 

 

Dober vpogled v razmerja moči v evropskem parlamentu je prinesel tudi naslednji sestanek s političnim svetovalcem Manfreda Webra g. Michael Opitz.  Evropski poslanec Weber je vodja poslancev EPP v Parlamentu. Pogovarjali smo se tako o delu poslanske skupine kot o trenutno aktualnih vprašanjih v Evropski uniji. Pri tem srečanju smo bili soočeni s tem, da je politično delo na žalost polno tako načelnih kot nenačelnih kompromisov, kar je pogosto ne najbolje sprejeto, tudi v naši skupini. Toda takšnih spoznanj je bilo naslednje dni še veliko.

 

 

Dan se je počasi prevesil proti večeru, čas je bil, da se vrnemo v hotel. Za nami je bil izredno zanimiv dan z zanimivimi gosti. Naslednji dan so nas čakali novi. Tudi zanje smo, tako kot za današnje, imeli mnogo zanimivih vprašanj.

 

Blaž Čermelj

In glej, letalo je pristalo! PRIŠLI, VIDELI, VZLJUBILI!

Sobota, 7. 10. 2017

Zbrali smo se na letališču Jožeta Pučnika na megleno sobotno jutro, kjer smo se ob 10:35 vkrcali na letalo ter smo bili dobro uro in pol kasneje že v Belgiji. Na letališču nas je čakal naš prevoz do Meininger Hotel City, kjer smo bivali celoten teden.

 

 

Ko smo se akomodirali v naše sobe, smo odšli do centra Bruslja, pojedli večerjo, potem pa nas je Andrej Černigoj peljal na ogled mesta. Tako, da smo že prvi dan dobili dobre vtise mesta, ki nas je z vaflji in čokoladami na vsakem vogalu, takoj navdušilo. Precej utrujeni od dolgega dneva in sicer bolj kratkega letalskega leta smo se zvečer odpravili nazaj proti našim posteljam.

 

Nedelja, 8. 10. 2017

Zjutraj smo se, takoj po zajtrku, odpravili proti Slovenskemu pastoralnemu centru (SPC) v Bruslju, kjer nas je toplo sprejel župnik g. Zvone Štrubelj, kakor tudi številna slovenska skupnost, ki se je ob 10. uri zbrala pri družinski sveti maši v kapeli SPC.

 

 

Z »bruseljskimi« Slovenci smo se še bolje spoznali ob pikniku in druženju na vrtu za SPC-jem, navdušeni nad pripravljenimi dobrotami pa smo g. župniku v spominski knjigi pustili zapis: »Vaša kuhinja nam je bila zelo všeč, tako da celo v gostilno ne gremo več. Počutili smo se kot doma, sploh pri sv. Maši, ko je bila odpeta slovenska kitica. Hvala vam za vse, pridemo vas obiskat še.«. Po druženju je sledil obisk Hiše evropske zgodovine, novega objekta, odprtega v letu 2017, ki obsega kar sedem nadstropij in več kot 1500 predmetov iz 35 držav in 300 muzejev iz vse Evrope. Muzej predstavlja predvsem dogajanja v 20. stoletju, osredotoča se na obe svetovni vojni, holokavst, hladno vojno, pa tudi let, ko je nastajala EU. Med drugim smo med ogledom muzeja opazili tudi številne predmete iz območja Slovenije.

Po ogledu je sledila še dolga vožnja z metrojem do ene glavnih atrakcij belgijske prestolnice, Atomiuma, zgrajenega za namene svetovne razstave leta 1958.

 

Najpogumnejši smo se na koncu napornega dne ponovno odpravili proti mestnemu središču in sobotno degustacijsko popotovanje nadaljevali s pokušino znamenitih belgijskih piv.

Karmen Vrenko, Tadej Petejan in Emanuela Eduard

Svet v malem

Ko sem v ponedeljek zjutraj prestopila prag Evropskega parlamenta, pravzaprav nisem vedela kaj me čaka. Svet v malem – neskončni hodniki in labirinti pisarn, sejnih sob, trgovinic in bank, na koncu hodnika v devetem nadstropju pa naša pisarna s čudovitim razgledom. Tam sem prvič spoznala svoje nove sodelavce, ki so me čudovito sprejeli, mi razkazali delovno mesto in poskrbeli, da sem se takoj vpeljala v dnevne aktivnosti dela.

V pisarni g. Peterleta so poleg mene še trije njegovi asistenti. S Paulo skrbiva predvsem za administrativna dela in urejanje poslančevega urnika, letalskih kart, odgovarjava na pisma in sporočila poslancev, posameznikov in organizacij ter urejava vse ostale zadeve, ki so potrebne za nemoteno delo g.Peterleta in celotne pisarne. S Haven in Blažem pa sem podrobneje spoznala predvsem vsebinski del delovanja posameznih področij, s katerimi se poslanec ukvarja in se udeležila različnih dogodkov, ki jih naslavljajo.

Prijetno presenečenje prvega dne je bilo povabilo na individualen sestanek z g. Peterletom, ki si je vzel čas da je pobliže spoznal moja pričakovanja glede dela v pisarni in interese na posameznih področjih. Govorila sva o mojem študiju in načrtih za prihodnost, podal pa mi je tudi par spodbudnih besed in me z njimi popeljal v novih izkušenj poln mesec dela v Parlamentu.

 

“Glavna ulica” v Parlamentu (foto: Urška Škerbinc)

Ker sem delo stažista nastopila ravno v tednu preden se celoten Parlament preseli v Strasbourg, je ta bolj ali manj potekal v znamenju priprav na plenarno zasedanje. Tako sem se že na svoj drugi dan lahko seznanila s prvim področjem na katerem deluje g. Peterle. Prisostvovala sem namreč na sestanku Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (AFET). Zaslišanju z go. Liliio Hrynevych, ukrajinsko ministrico za šolstvo, ki je predstavila novelo zakona o šolstvu, s katero bo manjšinam v Ukrajini bistveno bolj onemogočeno poučevanje v manjšinskem jeziku, so sledila vprašanja posameznih poslancev na to temo. Predvsem burna je bila reakcija predstavnikov manjšin v Ukrajini, z vprašanjem pa se je oglasil tudi g. Peterle. Zatem so bile predstavljene različne točke dnevnega reda, o katerih se bo glasovalo na plenarnem zasedanju prihodnji teden in stališča skupine ELS, ki bodo podlaga za glasovanja.

 

Zasedanje odbora AFET (foto: Urška Škerbinc)

V okviru Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), ki je drugo področje, s katerim se poslanec ukvarja, pa sem imela možnost udeležiti se izredno zanimive in zelo obiskane izmenjave mnenj z g. Edmundom G Brownom, guvernerjem Kalifornije. Na razpravi je bilo govora o pariškem podnebnem sporazumu in poti naprej oz. možnostih nadaljnjega sodelovanja EU in Kalifornije na tem področju po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump naznanil  odstop ZDA od tega sporazuma.

G. Miguel Arias Cañete, komisar EU za podnebne spremembe in energijo, je poudaril, da sta EU in Kalifornija partnerja v boju proti podnebnim spremembam ter da je danes prišlo do dogovora za krepitev sodelovanja. Izpostavil je dejstvo, da moramo ostati vodilni na področjih, ki bodo ključna za doseganje ciljev pariškega sporazuma.

Teden pa je zaznamoval tudi dogodek, ki ga je gostil prav g. Peterle, ambasador boja proti raku, na katerem so obravnavali razlike v dostopu do zdravljenja raka na pljučih v EU. Na dogodku se je znova poudaril problem nezadostne izmenjave znanj med državami članicami in uradno predstavil drugi del poročila Lung Cancer Europe (LuCE), ki zastopa bolnike z rakom na pljučih ne glede na državo v kateri živijo in se zavzema za njihovo enako obravnavanje. Poleg uvodnega nagovora poslanca in teoretične razprave strokovnjakov s tega področja, me je najbolj ganila osebna izpoved g. Kima Johana Stevnsborga, ki je predstavil svojo pot boja z rakom in poudaril pomembnost izvajanja kliničnih preizkušanj.

 

Dogodek na temo razlik v dostopu do zdravljenja raka na pljučih v EU  (foto: Urška Škerbinc)

Kmalu sem ugotovila, da je vsemu dogajanju v Parlamentu skoraj nemogoče slediti. Vsak dan je na voljo veliko število dogodkov, ki obravnavajo najrazličnejše tematike in nepredstavljivo je, da bi se udeležili vseh. Dogodke zato izbiram glede na že omenjena delovna področja poslanca ter svoje interese, saj gre za res odlično priložnost za razširjanje znanja in seznanjanje s problematikami v EU. Vsemu temu dogajanju primeren je tudi urnik v pisarni, saj delavnik pogosto traja od osmih do osmih in v prvih dneh svojega stažiranja sem tako Parlament videla samo v temi.

Vsekakor pa sem spoznala, da je delo stažista veliko več kot le birokratsko prelaganje papirjev v pisarni. Možnost sodelovanja na sestankih in dogodkih, ki predstavljajo jedro delovanja samega Parlamenta mi je že v prvem tednu dalo odličen vpogled v utrip dogajanja in spoznanje, da te teoretičen študij mednarodnega prava in delovanja evropskih institucij prav malo pripravi na prakso.

 

Parlament ob odhodu (in prihodu) domov  (foto: Urška Škerbinc)

Že jutri me čaka nov izziv. Odpravljam se namreč na pot v Strasbourg, ki je pravzaprav drugi dom Evropskega parlamenta, na plenarno zasedanje. Od tam se vam javim prihodnji teden.

Urška Škerbinc

Strasbourg ali Bruselj, to je sedaj vprašanje

»… no, ne rabiš nosit čokolad ali pa piva, doma te skromno pričakujemo…«

»Mami, saj jaz sem sedaj v Strasbourgu v Franciji, tukaj imajo sire.«

»Kakšni Franciji?! Jaz pa tega nič več ne razumem, a si v Bruslju ali v Strasbourgu, kje je sedaj ta Evropski parlament?«

 

Prav gotovo moja mami ni edina in marsikateremu Evropejcu ni jasno, kako in kje deluje Evropski parlament. Čas je, da poizkušam dilemo Strasbourg-Bruselj končno razrešit.

Evropski parlament večino svojih aktivnosti opravlja v Bruslju. Tu delujejo pisarne evropskih poslancev, tu poslanci sodelujejo v različnih odborih in delovnih skupinah, se posvetujejo po delegacijah in v političnih skupinah. V Bruslju se nahaja tudi večina drugih evropskih institucij, s katerimi v različnih stopnjah odločanja sodelujejo poslanci: Evropski svet (ključne besede: Donald Tusk, Miro Cerar), Evropska komisija (Jean-Claude Juncker, Violeta Bulc) in Svet EU oz. Svet ministrov (ministri iz držav članic). V Bruslju ima sedež tudi večina lobističnih in drugih združenj, ki poskušajo sodelovati in vplivati na določene odločitve institucij.

 To je Bruselj… (oz. vhod v Parlament, stavb je več in jih je težko spraviti na eno fotografijo)

To je Bruselj… (oz. vhod v Parlament, stavb je več in jih je težko spraviti na eno fotografijo)

 

In kaj se dogaja v Strasbourgu?

Kljub temu, da večino dela poslanci opravijo že v Bruslju, je uradni sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu, kamor se poslanci preselijo enkrat na mesec in zasedajo na plenarnem zasedanju. Večina posnetkov, ki nam jih posredujejo mediji, so prav iz zasedanja. Takrat so poslanci zbrani v veliki dvorani, kjer razpravljajo in najpomembneje, glasujejo. Tam potekajo tudi izredna zasedanja odborov, predvsem pa potekajo srečanja političnih skupin, kjer se poslanci še dokončno dogovorijo, kako bodo glasovali za določene amandmaje.

 …in to je Strasbourg

…in to je Strasbourg

 

V Strasbourgu je tudi sedež Evropskega sodišča za človekove pravice in Sveta Evrope, ki pa nista instituciji Evropske unije. Svet Evrope ima 47 članic, med drugim tudi Rusijo, Turčijo, Švico in Islandijo, njegovo delovanje pa je povezano z delovanjem OZN. Sveta Evrope pa ne smemo zamenjati z Evropskim svetom, ki je institucija EU in jo sestavljajo voditelji držav članic.

Obstaja pa še tretja lokacija Evropskega parlamenta in to je Luksemburg. Tam se nahaja sekretariat in večina prevajalcev, ki prevajajo uredbe, direktive in druge tekste v 24 uradnih jezikov.

Zakaj se Evropski parlament enkrat na mesec seli?

Selitev je osnovana predvsem na simbolni ravni (velika dvorana se namreč nahaja tudi v Bruslju), saj je dvojezično mesto Strasbourg simbol sprave med Francijo in Nemčijo po drugi svetovni vojni. Se pa večkrat pojavlja vprašanje ali je vsakomesečna selitev ekonomsko upravičena.

 V Strasbourgu v Evropskem parlamentu pa je glavni hodnik malenkost zaraščen 

V Strasbourgu v Evropskem parlamentu pa je glavni hodnik malenkost zaraščen J

 

Moje doživljanje plenarne seje se je začelo z nedeljsko vožnjo s Flixbusom, ki je obvozil vse možne nemške vasice in se po 10 urah pripeljal do Strasbourga, kjer sem se nastanil pri prijazni slovenski družini.

Na »plenarki« je vse zelo natrpano, tako spored in urniki, kot tudi prostori. Poslanec, dve asistentki in stažist smo bili v eni pisarni, ki je bila manjša od ene izmed treh pisarn v Bruslju. Kljub temu da je gospod Peterle iz Kosova prišel šele v sredo, nam urnik ni omogočal, da bi pisarno zapuščali pred poznimi večernimi urami.

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja so med drugim poslanci razpravljali o proračunu za leto 2018, v katerem so med drugim več denarja namenili projektom Erasmus+ in raziskovalnemu projektu Horizon 2020; sistemu Entry/exit (vstop/izstop), ki bo omogočal zaščito zunanjih mej in preprečeval infiltracijo teroristov v Unijo; pesticidu glifosfatu in vsebnosti kadmija v gnojilih. Poslanci so potrdili tudi začetek pogajanj za trgovski sporazum z  Avstralijo in Novo Zelandijo, podelili Nagrado Saharova in obsodili ter sprejeli spremembe na področju odkrivanja spolnega nadlegovanja v Evropskih institucijah.

Pri vsaki resoluciji in uredbi pa je bilo potrebno preučiti in ovrednotiti mnogo vloženih amandmajev, ki so jih vložile različne politične skupine. Take razprave so potekale na sestankih političnih skupin, kjer se poskuša poenotiti stališča določenega vprašanja. Sploh pri Evropski ljudski stranki, ki je največja politična supina v Parlamentu je včasih to zelo težko. V tem primeru skupnega stališča ni in poslanci se lahko odločijo sami, kako bodo glasovali. Določi se tudi strategija sprejemanja odločitev, npr. predlaga se »ključna glasovanja« amandmajev, to so glasovanja, od katerih je odvisna končna podpora določenega predloga. Taka srečanja skupine so se včasih zavlekle tudi proti deveti uri zvečer.

 Evropski poslanci se v veliki dvorani pripravljajo na glasovanje

Evropski poslanci se v veliki dvorani pripravljajo na glasovanje

 

Zelo zanimivo se mi je zdelo tudi opazovanje glasovanja v veliki dvorani. Predstavljal sem si, da glasovanja potekajo s pritiski na gumb, elektronsko. Temu ni tako, saj za večino predlogov poslanci dvigujejo roke, elektronsko se preveri le, če je rezultat zelo podoben. Včasih to poteka že tako hitro in utečeno, da komaj slediš dogajanju. Poslanci imajo zato napisan seznam glasovanj. To je razumljivo, če vemo, da lahko glasovanja o več kot stotih predlogih in amandmajih lahko potekajo tudi več kot eno uro. Zapiski niso zato, ker bi jim nekdo ukazal, kako naj glasujejo, ampak enostavno zato, ker se je nemogoče zapomniti tolikšno količino podatkov.

 Strasbourg je zelo lepo mestece z mnogimi zelenimi površinami, rečicami in kanali

Strasbourg je zelo lepo mestece z mnogimi zelenimi površinami, rečicami in kanali

 

Plenarno zasedanje se je končalo v četrtek, ko se poslanci odpravijo v domače države, asistenti in drugi uslužbenci pa nazaj v Bruselj, kjer je v petek normalni delovni dan v pisarni.

No, zame ta dan ni bil čisto normalen, saj je bil zadnji dan mojega stažiranja pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu. To je bil mesec čudovitih izkušenj in spoznanj, priložnost za širjenje obzorij, spoznavanje dela evropskih poslancev in spoznavanje delovanja Evropske zveze. Zelo sem vesel, da sem doživel to izkušnjo in upam, da bo imelo še veliko mladih to priložnost. Take izkušnje pomagajo pri krepitvi odgovornosti nas mladih za izpolnjevanje vizionarske ideje o združeni Evropi, ki je desetletja ohranila mir na naši celini.

 

Nejc Povirk

 

Bruselj v šesti prestavi

Tretji teden v Bruslju se še zdaleč nisem dolgočasil. Gospod poslanec je gostil kar nekaj dogodkov, poleg njih pa se je udeleževal običajnih parlamentarnih aktivnosti (odborov, delovnih skupin, sestankov skupine, sestankov delegacije). V četrtek je gospod Peterle že letel v Ljubljano, kjer se je udeležil predsedniških volitev, nato pa je potoval v Prištino, kjer je vodil opazovalno misijo Evropskega parlamenta za lokalne volitve.

V torek se je dan začel že zelo zgodaj, saj smo skupaj z asistenti pripravljali Molitveni zajtrk (Prayer Breakfast), dogodek, ki ga vsak teden organizira Lojze Peterle in se ga udeležijo nekateri poslanci, tako tisti katoliške vere, kot tudi protestanti. Tudi sam sem imel priložnost, da se tega dogodka udeležim. Pred samim zajtrkom se prebere misel, pogosto odstavek iz Svetega pisma, ki je izhodišče za pogovor in razmišljanja, ki si ga delijo udeleženci. Na koncu vsak udeleženec pove svoje prošnje in jih deli, krog pa se zaključi z molitvijo Očenaš v maternih jezikih.

Seveda, v Evropskem parlamentu je nekaj povsem običajnega, da se svojega prepričanja ne sramuješ, ampak lahko svoje versko prepričanje tudi izražaš in udejanjaš. Že dvajseto leto poteka Evropski molitveni zajtrk (European Prayer Breakfast), ki ga organizira pisarna Lojzeta Peterleta. Tega dogodka, ki bo letos potekal 6. decembra, se udeleži več sto državnikov, predsednikov držav, vlad, veleposlanikov, dostojanstvenikov in znanih osebnosti iz Evrope in drugih koncev sveta.

 Gospod Peterle je pozdravil tudi dva avtobusa gimnazijcev iz Slovenije

Gospod Peterle je pozdravil tudi dva avtobusa gimnazijcev iz Slovenije

 

Gospod Peterle je v tem tednu, kot edini katolik, govoril na dogodku ob 500 obletnici reformacije, ki so ga organizirali nekateri poslanci. Svoj prispevek je dodal tudi na okrogli mizi o prihodnosti zdravljenja raka v Evropski uniji, kjer je poslancem političnih skupin in drugim udeležencem predstavil svoja stališča glede tega vprašanje. Izrazil je neodobravanje nad velikim pomanjkanjem izmenjave znanja med državami, še vedno se namreč dogaja, da v nekaterih državah pacienti z rakom umirajo veliko prej, ker nimajo dovolj znanja, da bi uspešneje zdravili bolezen. Udeležil se je še enega dogodka o alternativnem zdravljenju v prihodnosti in konference o pridruževanju Zahodnega Balkana Evropski uniji.

 Gospod poslanec na dogodku o zdravljenju raka

Gospod poslanec na dogodku o zdravljenju raka

 

Govoriti bi moral tudi na dogodku o zdravem prehranjevanju, a je že letel proti Sloveniji na predčasne volitve. Kljub temu, je s pomočjo medijske službe Evropskega parlamenta posnel govor, ki smo ga na tem dogodku tudi predvajali.

Seveda je delo evropskih poslancev tudi komunikacija z mediji. Sploh zaradi dogodkov v Kataloniji in povezav z osamosvajanjem Slovenije, je v tem času poleg odgovarjanja slovenskim medijem, gospod Peterle podal svoja mnenja tudi za El mundo (eden izmed dveh glavnih španskih dnevnih časopisov), TV 3 (glavna katalonska televizija), CNN, France 24; komentiral pa je tudi razvoj Kitajske in nov kongres komunistične partije za časopis China Daily.

 V Evropskem parlamentu je medijska služba, ki snema odbore in zasedanja, kot tudi omogoča, da poslanci posnamejo svoje govore (t. i.: Vox Box)

V Evropskem parlamentu je medijska služba, ki snema odbore in zasedanja, kot tudi omogoča, da poslanci posnamejo svoje govore (t. i.: Vox Box)

 

Ker se gospod Peterle v službo vozi s kolesom, smo na pobudo asistentov posneli tudi prispevek za projekt »Bike to Work«, ki promovira vožnjo s kolesom.

Zadnje dni tedna, ko je bil gospod Peterle že na Kosovem, pa so se že začele priprave na plenarno zasedanje. To pomeni, da je bilo potrebno pregledati veliko gradiva, poročil, direktiv in uredb, ki se jih bo v  Strasbourgu potrjevalo. Tem in predlogov je ogromno in je nemogoče, da bi vsako sprejemanje zakonodaje uspeli slediti. Kljub temu pa imajo glasovalno pravico vsi poslanci, zato je pomembno, da se asistenti in stažist pozanimamo o ključnih zadevah in jih poročamo poslancu.

Na prihodnji »plenarki« se bo veliko govorilo o proračunu EU za leto 2018, o posebnem sistemu vstopa in izstopa za državljane tretjih držav, o trgovskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo in pa o pesticidu glifosatu.

Ta teden je bil naporen, a zelo bogat in poln zanimivih dogodkov. Veliko svojega prostega časa preživim tudi s Slovenci v Bruslju, sploh tistimi s katerimi si delimo hišo Slovenskega pastoralnega centra. Tukaj živimo nekateri stažisti in asistenti, pa tudi študent, mizarji in arhitekt. Skupaj sestavljamo res zanimivo druščino in z župnikom Zvonetom pomagamo organizirati slovenske dogodke, od nedeljske maše in piknikov do poslovilnih zabav in velikih srečanj slovenskih izseljencev. Res je lepo, ko prideš v stanovanje in slišiš slovensko besedo. Res se počutiš kot doma.

 Župnik Zvone v akciji na poslovilni zabavi od Mitje 

Župnik Zvone v akciji na poslovilni zabavi od Mitje :)

 

Začasno pa se bom mogel posloviti od (začasnega) doma in se odpraviti proti Strasbourgu, kjer me čakajo novi izzivi, ki jih že kar neučakano pričakujem. J

Nejc Povirk