Evropski poslanec Lojze Peterle k sodelovanju vabi mlade, ki jih zanima stažiranje v Evropskem parlamentu

Evropski poslanec Lojze Peterle (ELS/NSi) vabi k sodelovanju na natečaju, ki bo 4 izbranim kandidatom prinesel 1-mesečno plačano stažiranje v pisarni evropskega poslanca v Evropskem parlamentu.

Izbrani kandidati bodo nabirali neprecenljive delovne izkušnje, spremljali delovni proces Evropskega parlamenta in delo evropskega poslanca, ki v EP deluje predvsem na področjih okolja, zdravja in zdrave prehrane ter zunanjih zadev.

K prijavi so vabljeni mladi, stari od 21 do 30 let, ki jih zanima Evropska zveza in njeno delovanje, želijo nabirati nove delovne izkušnje, razširiti svoja miselna obzorja in svojo socialno mrežo, ob tem pa premorejo kreativnost, komunikacijske spretnosti, prav tako pa  imajo znanje angleškega, nemškega ali francoskega jezika.

Več o razpisu, rokih za prijavo in prilogah, ki jih je potrebno priložiti prijavi, zainteresirani  najdejo na Facebook profilu Lojzeta Peterleta oziroma na njegovi spletni strani www.peterle.eu.

Mladi spoznajo delovanje Evropske unije, 2. del

Tretji dan obiska v Bruslju smo se v jutranjih urah odpravili na Evropsko komisijo, kjer smo spoznali članici ekipe naše komisarke gospe Violete Bulc. Asistentki Martina in Katja sta nam na kratko predstavili delovni dan gospe komisarke in pomembnejša vprašanja s področja prometa in mobilnosti v EU. Lahko bi rekli, da si tudi člani njenega osebja delijo enako zagnanost in energijo kot zaposleni, ki smo jih srečali v EP. Delček te smo prejeli tudi mi, jo ohranjali vseskozi do konca naše bruseljske izkušnje in je nekaj zagotovo prinesli tudi nazaj domov.

 

Skupinska slika v prostoru za tiskovne konference Evropske komisije

Sledilo je srečanje s koordinatorjem pogajalcev trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA g. Wojtekom Talkom. Sporazum TTIP nam je predstavil skozi oči pogajalcev, ki skupaj z ameriškimi kolegi usklajujejo člene sporazuma in poskušajo za svojo stran doseči največ. Spoznali smo obsežnost in kompleksnost sporazuma, ki je na eni strani eden najtransparentnejših do sedaj, a kljub temu buri duhove. Prihodnost sporazuma zaradi trenutnih političnih razmer ostaja negotova, a potreba po dogovoru med trgovinskima blokoma ni zato nič manjša.

 

Skupinska slika v Evropski komisiji g. Wojtekom Talkom

 

Vrnili smo se v Parlament, kjer nas je sprejel vodja PR oddelka Evropske ljudske stranke gospod Pedro López de Pablo. Na srečanje smo se pripravili z raznimi vprašanji predvsem v zvezi z odnosi med EP in mediji, vendar se je pogovor s tako zanimivim sogovornikom prevesil v aktualne politične teme, ki so v Evropi trenutno zelo pereče: migrantska kriza, vzpon skrajnih nacionalističnih strank, prihodnost EU, Brexit in ostale. Pedro López de Pablo, ki je začel svojo poklicno pot kot novinar in je sedaj na drugi strani, kjer novice nastajajo in prehajajo v javnost, nam je predstavil realno podobo današnje Evrope, daleč stran od romantične predstave, ki nam jo posredujejo mediji in politika. Evropa se sooča z velikimi izzivi, ki pa jih lahko rešimo samo z združevanjem in povezovanjem.

 

Popoldan smo se udeležili konference, ki jo je pripravil Wilfried Martens Center, na kateri so strokovnjaki razpravljali o prihodnosti Belgije in ukrepih za njeno rast in razvoj. Tudi Belgija se sooča s podobnimi težavami kot Slovenija in ostale evropske države. Nizka gospodarska rast, nujna pokojninska reforma in politična kriza predstavljajo izziv, ki ga moramo kot družba reševati skupaj, hitro in učinkovito. Poleg tega je za Evropo pomembno, da lokalni problemi posameznih držav članic ne povzročijo njenega zapiranja in izolacije, ki bi potencialno ogrozili prednosti in potencialne združevanja v EU.

 

Poseben dogodek za nas je bila podelitev nagrade Državljan Evrope, ki jo je EP na predlog poslanca Lojzeta Peterleta podelil tudi Slovencu Evgenu Bavčarju. Filozof in fotograf, ki kljub svoji slepoti podira meje, ki jih tako radi postavljamo sebi in drugim, nam je lahko v svetel zgled. Sledila je še večerja z Lojzetom Peterletom, kjer smo poslanca spoznali v bolj sproščenem okolju. Prisluhnili smo zanimivim in zabavnim zgodbam iz njegovega življenja, ki se jih po tolikih letih v vrhu politike nabere zares veliko. Poslancu g. Peterletu smo hvaležni za njegov čas in trud, ki ga je izkazal v času našega obiska in se veselimo skupnih srečanj v prihodnje.

 

Objava opisa g. Evgena Bavčarja ob prejemu nagrade Državljan Evrope

 

Skupinska fotografija s prejemnikom nagrade g. Evgenom Bavčarjem

Consummatum est.

Moji dnevi kot stažistka v pisarni evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so se iztekli in še ena misija je izpolnjena. Na  petek dobivam nostalgične občutke, pisarno v kotu, ki ponuja privilegiran pogled na Bruselj in delo sem v zadnjih tednih vzljubila. Najverjetneje bom že v ponedeljek pogrešala še telefon, s katerim se zaradi njegovih neomejenih funkcij pogosto nisva najbolje razumela.

Parlament ‘čez cesto’ (foto: Paula C. Qualizza)

Couloirs parlementaires (foto: Paula C. Qualizza)

Zadnji teden je minil v znamenju odborov. Odbora ENVI (environment – okolje) in AFET (affaires étrangères – zunanje zadeve),  v katerih deluje g. Peterle, sta se po relativno mirnem ‘zelenem tednu’ ponovno aktivirala, se zbirala v večjih in manjših sestavah namenjenih raznovrstnim tematikam in glasovanjem, v vseh poslopjih Parlamenta je ponovno mrgolelo ljudi. Spremljanje aktualnosti, raziskovanje na temo zika virusa po odkritju slovenskih znanstvenikov na Univerzi v Ljubljani, dogajanje v Bosni in Hercegovini v času, ko je uradno zaprosila za članstvo v EU, teroristični napad v Ankari, problematika genetsko spremenjene soje ter tematika virov vode kot pravice so bile vidnejše vsebinske naloge, ki sem se jih lotila tokrat.

Delavnica na temo prenosljivih bolezni, kjer je bil med govorniki tudi poslanec g. Peterle (foto: Paula C. Qualizza)

Prenosljive bolezni in ukrepi Evropske unije v boji proti virusi HIV, tuberkulozi in hepatitisu C (foto: Paula C. Qualizza)

Timing stažiranja mi je bil zares naklonjen: prisostvovala sem lahko dogodku pod naslovom Genocid pod ISIS-om: Nujna potreba po takojšnjih ukrepih, vodeno s strani Cecilie Wikström, švedske evropske poslanke pod okriljem evropske ALDE in bivše duhovnice na Švedskem. Prepolno dvorano je nagovorila kopica odličnih gostov, nekateri med njimi kar dih jemajoči. Za popolno tišino v dvorani, ki se je prevajala v občutek krivde in trkanje na vest nam, ‘razvajenim Evropejcem’ sta poskrbela predvsem dva: nadškof sirske pokrajine Latakije, njegova ekscelenca Antoine Chbeir in vodja kaldejske katoliške Cerkve v Bagdadu, Iraku, Douglas Yousif Al-Bazi, ki sta preko pripovedovanji prikazala realno stanje ne le krščanskih manjšin na Bližnjem vzhodu, temveč usodo tudi drugih verskih in etničnih manjšin kot so Jazidi, ki so se v spopadu med suniti in šiiti, ki nekako bdi nad sirsko državljansko vojno in curlja čez politične meje, znašli v rokah Islamske države. Njun obisk v Bruslju je bil namenjen izključno temu, da ozaveščata in nagovarjata institucije EU, ki bi lahko pomagale k izboljšanju stanja za svoje ljudi in dopovedujeta ljudem, da je stanje veliko slabše kot se zdi ter da je čas za takojšnje ukrepanje. Kot žrtvi grozovitosti ISIS-a ju skrbi današnja situacija v domovini, toliko bolj pa čas po ISIS-u, saj sta prepričana, da se bodo zatirana ljudstva, ki pripadajo manjšinam v Siriji in Iraku in ki so danes žrtve genocida, (spolnega) zasužnjevanja, nasilnega odpovedovanja veri in prisilni ubogljivosti postulatom islamskega fundamentalizma, sčasoma želela maščevati. Z drugimi besedami je zlo, ki ga povzroča ISIS danes, le seme za nadaljevanje sovražnosti na Bližnjem vzhodu tudi po koncu sirske državljanske vojne.

Dogodek z naslovom Genocid pod ISIS (foto: Paula C. Qualizza)

Med zadnjimi dnevi v Parlamentu se je skrival tudi moj rojstni dan, ki, moram reči, ni bil najbolj tipičen, pa vendar eden lepših. Posebej me je razveselilo, ko me je skupina stažistov obdarila z belgijsko čokolado in čestitko v več jezikih, pa čeprav jih ne poznam več kot dva tedna.

Zadnji trenutki te brez dvoma silijo k refleksiji: česa sem se naučila, kaj pridobila, kaj bom spremenila. Poleg administrativnih spretnosti sem pridobila na vsebini in imela kratek vpogled na del tako opevanega decision-making process-a, ki ti na določenih točkah pojasni po katerem  ključu so sprejete odločitve, ki krojijo vsakdanjik državljanov EU. Konkretno se v pisarni g. Peterleta navadiš na splošen okvir krščanske demokracije, ki ponuja določene vrednote in načela, podlago za sooblikovanje zakonov.

Pritličje Parlamenta (foto: Paula C. Qualizza)

Da pa se izkušnja stažiranja ne bi končala s zadnjim dnem pa navajam prve tri lekcije stažiranja, ki jih bom v prihodnje skušala uvesti:

Zaveza št. 1: pridobljena teorija bo le osnovni okvir za razumevanje realnosti in ne stroga maksima za razumevanje mednarodnih konfliktov in situacij v mednarodni skupnosti.

Zaveza št. 2: energijo, ki jo kot imam v svojih dvajsetih, bom kanalizirala v produktivnejše dejavnosti. Stažiranje te prepriča v to, da je 24 ur popolnoma premalo za en dan, hkrati pa ti dokaže tudi, da se da brez problemov priti čez dan ne da bi čutil potrebo po stalnem scrollanju po Facebook-u. Veliko bolj produktiven si lahko, kot misliš, vse je moč naresti veliko hitreje kot si predstavljaš. Le dobro si moraš organizirati dnevne naloge in vsaki nameniti dovolj koncentracije in časa, da jo izpolneš, ne da bi ti misli hkrati uhajale na ostale naloge, ki te še čakajo. Korak za korakom.

Zaveza št. 3: vzela si bom čas za šport. Prav je, da se v vsakodnevnih izzivih skušam čimbolj izkazati in se truditi po svojih najboljših močeh, ne smem pa pozabiti, da nimam nadnaravnih moči. Včasih se zgodi, da si nekaj naredil z dobrim namenom, pa še vseeno pri izpeljavi ‘pogrneš na celi črti’. Več takih in drugačnih situacij ti lahko povroči nervozo, človek pa mora na dolgi rok to sproščati. Kaj boljšega za sproščanje kot šport in zdrav način življenja?

Še zadnji prihod v Parlament (foto: Paula C. Qualizza)

Da ne bom predolga naj, preden zaključim s zadnjim prispevkom v blog stažista, izrazim spoštovanje in občudovanje do vseh asistentov, s katerimi sem imela opravka v zadnjem mesecu. Odgovornosti, ki jo nosijo, garanje in stalna pripravljenost, ki jo izkazujejo, so neprecenljive. Končna zahvala pa gre g. Peterletu.

Pot je še dolga …

Meet My MEP: December 2015

V sklopu natečaja za pripravništvo v pisarni evropskega poslanca v Bruslju, ki ga zdaj že vrsto let organizira pisarna evropskega poslanca Alojza Peterleta, nas je bilo šest mladih izbranih za udeležbo na enotedenski ekskurziji v Bruselj pod geslom Spoznaj svojega evropskega poslanca − Meet my MEP.

Sicer ni nihče izmed nas osvojil pripravništva za katerega smo se potegovali pol leta poprej, vendar je bila izkušnja, ki je temeljila na spoznavanju delovanja institucij Evropske unije, vsem v veliko zadovoljstvo, presegla pa je tudi marsikatera pričakovanja. V pisarni smo bili deležni toplega sprejema, tekom tedna pa smo v družbi poslančevega lokalnega asistenta g. Andreja Černigoja imeli možnost pobližje videti delo poslancev ter spoznati veliko zanimivih ljudi.

Izkušnja se je pričela v ponedeljek, ko smo štirje izmed šestih udeležencev odleteli iz letališča Jožeta Pučnika proti Bruslju. Drugi dve udeleženki sta v Bruselj prispeli kasneje, iz Milana in Barcelone. Takoj ko smo pristali, smo se odpravili do hotela na izvrstni lokaciji, in sicer čisto v središču mesta. Pozno zvečer smo si privoščili hitro večerjo v Mc Donaldsu, kjer smo se imeli priložnost spoznati med seboj. Kljub utrujenosti, smo si vseeno privoščili krajši sprehod po centru mesta do glavnega trga, znamenitega Grand Place, ki nas je sprejel okrašen z božičnimi lučkami. Nazadnje smo se vrnili v hotel, saj nas je naslednji dan čakal intenziven program. Po kratki noči smo se zbudili v nov dan, prvi dan v Bruslju. Odpravili smo se s t. i. »šestko« (javni potniški promet, ki te pripelje do četrti z evropskimi institucijami). Sicer smo že prejšnji dan opažali skupine vojakov po cestah, podnevi pa je to postalo še bolj očitno. Ob vojakih z avtomatskimi puškami vsakih trideset metrov in z oklepniki po ulicah se človek skoraj ne more počutiti ogroženega terorističnih napadov.

Slikanje v protokolarnih prostorih Evropskega parlamenta

Večina nas je že obiskala Evropski parlament, zato nam registracija in akreditacija ni bila nova. Sprehodili smo se po bruseljski »Čopovi« (glavni hodnik v pritličju, kjer so frizer, banke, menza…) in po tretjem nadstropju, ki povezuje vse stavbe med seboj. Po kratki ekskurziji po stavbi je sledil obisk pisarne in ekipe evropskega poslanca Lojzeta Petrleta, ki nas je gostil. Voščil nam je lepo bivanje v Bruslju in spoznavanje »European Bubble« načina življenja.

 

brez selfi-ja v Parlamentu ne gre

Sledilo je spoznavanje televizijske ekipe hiše, ki stalno skrbi, da evropski državljani dobimo posnetke sej odborov in parlamenta. Zanimivo je bilo predvsem to, da ta služba priskrbi vso opremo za novinarje, da le ti ne rabijo nositi svojih kamer in opreme v hišo, temveč jo dobijo kar tam.

Pred kosilom je sledila še debata o enotnem digitalnem trgu z mlado bolgarsko evropsko poslanko Evropske ljudske stranke (ELS) Evo Paunovo, ki nas je vse navdušila s svojo zagnanostjo in vero v evropsko idejo. Zaupala nam je, da je čas, da »Europe starts to act, not only re-act« in tudi nas spodbudila, da smo družbeno aktivni evropski državljani, saj naj bi edino tako Evropa rasla in se razvijala. Med kosilom v največji menzi Evropskega parlamenta sta g. Černigoj, ki nas je vseskozi spremljal in Tadej Petejan (stažist, ki je prav tako sodeloval pri projektu) povedala nekaj »insiderskih« o parlamentu in ljudeh v njem. Zelo dragocene so bile tudi njune izkušnje z življenjem v Parlamentu. Po kosilu smo obiskali Parlamentarium, interaktivni del Parlamenta namenjen obiskovalcem, po ogledu pa smo se odpravili na sedež Evropske komisije, kjer smo se srečali z ekipo slovenske komisarke za promet Violete Bulc. Tam so nam navdušeno predstavili delo na Komisiji in prispevek slovenske komisarke. Izvedeli smo tudi, da bo čez nekaj dni v javnost prišel t. i. Aviation package, celovit sklop zakonodaje na področju letalskega prometa, v katerega so zadnje leto vložili veliko časa in truda. Zadnje srečanje v napornem in znanja polnem dnevu je bilo srečanje z Majo Drča, predstavnico lobističnega združenja industrij, ki se ukvarja s proizvodnjo tetrapakov. Predstavila nam je tek pogovorov z evropskimi poslanci in razložila, da je dojemanje lobiranja tukaj povsem drugačno od konotacije te besede v slovenskem prostoru.

 

Srečanje z Evo Paunovo

Spoznavanje dela kabineta slovenske komisarke Violete Bulc na Komisiji

Obisk Komisije in kabineta slovenske komisarke za promet Violete Bulc

Sledil je ponoven sprehod skozi »evropsko prestolnico« in obisk Deliriuma, najbolj znane pivnice v Belgiji in svetovnega rekorderja po številu piv na meniju (našli smo tudi pivi Union in Laško, ki ju pa tokrat nismo naročili). Tam se nismo zadržali dolgo (naš čas namreč še ni prišel), saj smo se morali naspati, ker nas je naslednji dan čakal zares zgodnji evropski zajtrk in nova evropska izkušnja v osrčju zveze.

V sredo zjutraj smo se udeležili Evropskega molitvenega zajtrka (European Prayer Breakfast) v Evropskem parlamentu. Sam sem sedel za narodnostno zelo mešano mizo, kjer so gostje prihajali iz Malezije, Finske, Grčije in Ukrajine. Po kratkem klepetu in zajtrku je sledil program. Ugledni gostje, z g. Peterletom na čelu, so imeli posamezne govore, potem pa je sledila molitev. Pri naši mizi smo se odločili, da bo vsak posameznik zmolil Očenaš v svojem jeziku, nato pa smo se pogovarjali o verskih navadah v svojih krajih. Vseskozi nas je spremljala ušesom prijetna glasba in znan ameriški komedijant. Na zajtrku so bili mnogi pomembni gosti, med drugimi nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, s katerim smo se tudi slikali. Zaradi priljubljenosti molitvenega zajtrka, ki je v mnogih državah tradicionalen letni dogodek, je mnogo gostov program moralo spremljati preko televizijskih ekranov izven samega kraja dogajanja. Nam, ki smo imeli to srečo, da smo lahko bili prisotni na licu mesta, pa je v veliko čast in smo zelo veseli, da smo bili med povabljenimi.

V sredini Jerzy Buzek, bivši poljski premier in bivši predsednik EP, okoli njega nas šest in asistenta poslanca A. Peterleta (foto: Andrej Černigoj)

Sledilo je srečanje z g. Markom Kranjcem, ki je zaposlen pri Odboru regij. Tam smo v sproščenem vzdušju izvedeli, kakšna je in kako poteka evropska politika do posameznih regij, kako se te obravnava po načelu subsidiarnosti in kako jim iz osrčja Evrope razne politike pomagajo k nadaljnjemu razvoju. Zanimivo mi je bilo, da je Slovenija razdeljena na zahodni in vzhodni del, kjer regija Zahodna Slovenija dosega približno 97% BDP per capita povprečja celotne EU, medtem ko Vzhodna Slovenija le 68%. Nato smo šli na kosilo, kjer smo komentirali naporen delavnik zaposlenih v evropskih institucijah in o paleti sprostitvenih dejavnosti, ki jih ponuja Bruselj.

Popoldne je sledilo krajše srečanje z g. Peterletom, kjer je vsakemu izmed nas podaril knjigo Vrednote krščanske demokracije. Nato smo se začeli pripravljati na srečanje z bolgarskim evroposlancem Andreyom Novakovom. S sedemindvajsetimi leti je postal najmlajši evropski poslanec mandata 2014−19, deluje pa v parlamentarnem Odboru za regionalni razvoj in Delegaciji za odnose z državami Srednje Amerike. O tem nam je imel veliko povedati, opaziti pa je bilo, da je zelo zaposlen, kar je bil vzrok, da nas kmalu tudi zapustil in se udeležil mini plenarnega zasedanja v Bruslju, kjer smo evroposlance z balkona poslušali tudi mi. Zanimivo pri tem mi je bilo, da imajo poslanci tudi smisel za humor in so se smejali poslancu iz vrst konservativcev in reformistov, ki se je šalil na račun svoje prostate. Po pestrem dnevnem sosledju obiskov smo si zvečer šli pogledati v mesto še nekaj turističnih točk s končno točko v pakistanski restavraciji, kjer smo počakali na g. Peterleta in z njim večerjali. Govoril nam je o svojem delu in razlikah med evropskimi in slovenskimi politiki. Vzdušje in hrana sta bili odlični, mi pa smo le stežka dohajali vsem informacijam, ki smo jih dobili tekom dneva.

A to ni bilo še vse. Četrtek je obetal še veliko novih srečanj. Na prijeten sončen dan smo se spustili v pogovor z dr. Filipom Majcnom, direktorjem na Generalnem direktoratu za prevajanje. Dr. Majcen nam je najprej malo povedal o svojem poklicu in delovnih izkušnjah ter strasteh, ki so ga od dela v finančnem sektorju pripeljale do DG Translation, kjer je odgovoren za delovanje sedmih oddelkov. Že od mladih let je dr. Majcna spremljalo veselje do tujih jezikov in kultur, kar danes dokazuje s tem, da obvlada kar šest jezikov. Dr. Majcen je živi dokaz, da v življenju nikoli ne veš kaj ti obeta prihodnjost. Nam  mladim je tudi v spodbudo, da negujemo naše hobije in skušamo uresničevati naše želje.

Seveda smo se posvetili tudi razumevanju delovanja direktorata, kar je ključnega pomena za delovanje Evropskega parlamenta in Komisije. Vsaka pobuda zakona oz. vsak uradni dokument mora namreč biti vedno na voljo v najmanj treh jezikih: angleščini, francoščini in nemščini, kar zahteva visoko stopnjo koordinacije med različnimi oddelki in institucionalnimi organi Evropske unije. V ospredju pogovora je bila tudi Clear writing campaign. Večkrat se pripeti, da se, zaradi naknadnega posodabljanja dokumentov, pojavijo različne različice istega besedila, kar povzroča nejasnost prevodov ali razliko v prevodih v različnih jezikih. Ker pa je jasen in razumljiv prevod ključnega pomena pri zakonodajnem postopku Evropske unije, se s to pobudo skuša nekoliko poenostaviti birokracijo in tako nuditi boljše prevode zakonodajalcem.

Naše spoznavanje evropskih institucij v Bruslju se je nato nadaljevalo v Svetu Evropske unije, kjer sta nas sprejeli Štefanija Novak (svetovalka za okolje) in Gabrijela Korže (svetovalka za zdravje). Vodili sta nas preko dvoran, kjer predstavniki držav članic snujejo predloge za najrazličnejša področja skupne politike, in kjer svetovalci skušajo doseči cim boljsi dogovor za državo, ki jo predstavljajo. Sami sta nam priznali, da pa vendarle to ni tako lahko, saj predvsem takrat, ko so mnenja zelo drugačna, predstavljene stranke ne dosežejo začetnih zahtev in je tako kompromis zelo težko dosegljiv, saj se bo morala ena od strank naposled le nečemu odpovedati. Ne vedno se doseže kompromis in večkrat se pogajanja vlečejo več let ali se pa zgodi celo, da se prekinejo.

Pet mladih na sedežu Sveta Evropske unije

Pot nas je potem zanesla vse do veleposlaništva Republike Slovenije v Belgiji, kjer sta nas toplo sprejela konzul Jean-Pier Vonarb in Goranka Grošenj, odgovorna za odnose z Evropskim parlamentom. Brez dvoma je predstavništvo RS v tuji državi zelo pomembno za državljane, ki gredo na počitnice v tujino, vendar še bolj je pomembno za državljane, ki živijo in delajo izven slovenskih meja. Poleg zgolj birokratskih zadev, slovensko predstavništvo organizira kulturne dogodke, kjer se imajo naši sodržavljani priložnost srečevati.

Nato smo se sprehodili do sedeža Evropske ljudske stranke, kjer nam je Rok Tuš, asistent predsednika ELS, Josepha Daula, spregovoril o delovanju stranke skozi leta. Z njim smo se ob skodelici kave spustili v prijeten pogovor, v katerem nam je povedal o svojih delavnih izkušnjah in dal nam kar nekaj dobrih nasvetov.

Nazadnje smo se srečali s Karino Medved, svetovalko za Power Generation & Innovation pri Eureletric, uniji energetske industrije, ki v odnosu z evropskimi institucijami predstavlja in zasleduje interese svojih članov proizvajalcev energije iz 32 evropskih držav. V pogovoru smo se dotaknili teme ‘distributed generation‘, in sicer o možnosti hranjenja električne energije, ki jo pridobimo preko obnovljivih virov. Na osnovi predvidevanj bomo do leta 2050 dosegli samooskrbovanje domov, kar bo znatno zmanjšalo potrebo po jedrskih objektih in termoelektrarnah.

Kot ste lahko kaj hitro opazili, šest mladih Slovencev v Bruslju ni imelo veliko časa za dolgočasenje. Sledili smo petdnevnemu natrpanemu programu skozi pomembnejše institucije Evropske unije s poudarkom na Evropskem parlamentu. Tudi če še nismo bili izbrani za stažiranje pri evroposlancu g. Peterletu lahko s zagotovostjo rečemo, da se čutimo privilegirane, da smo bili povabljeni na plačano ekskurzijo v Bruselj. Take priložnosti nima vsak. Med teorijo, ki jo pridobivamo na znanje na fakultetah vsakega izmed nas in prakso, ki rezultira v stvarnosti vsakdanjika slehernega državljana Evropske unije, je to, kar smo doživeli mi teh pet dni v Bruslju. Na nas je sedaj, da dalje širimo glas o paleti možnosti, ki jih mladi imamo v Evropski zvezi, kot se najraje izrazi poslanec g. Peterle, a ki gredo mnogokrat mimo nas. Za to izvrstno priložnost naj se še enkrat, tokrat pisno, zahvalimo asistentu Andreju in stažistu Tadeju za vložen trud in čas, in končno, evroposlancu Alojzu Peterletu, da nas je povabil. Posebna zahvala tudi Društvu Združena Evropa.

Čakajoč letalo na bruseljskem letališču Charleroi

Dragi bralec, za konec ti nas šest, Hana, Micaela, Lovro, Nejc, Ester in Paula, preden se odpravimo na zadnje belgijske vaflje, sporoča: ne zavlačuj in preizkusi prednosti Evropske unije. Kajti tudi če se zdi, da ima ta sedež nekje daleč v Bruslju, nate vpliva vsak dan. Pozanimaj se o možnih obiskih predstavništev evropskih institucij v Sloveniji na tvoji šoli/fakulteti, samih institucij Unije v Bruslju, Strasburgu in/ali Luksemburgu in nenazadnje tudi o razpisih za stažiranja. Mi smo dokaz, da tudi če ti spodleti prvič, še ne pomeni, da so ti vrata zaprta.

 

We did meet our MEP. Et à bientôt!

Hana, Micaela, Lovro, Nejc, Ester in Paula

‘Verde que te quiero verde’ (Zeleno, ki te ljubim zeleno)

Pa je teden spet naokrog! Za menoj je drugi teden stažiranja pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu v Bruslju.

Teden sem začela s sproščujočim izletom v Oostende, glavno mesto na belgijski obali, ki sva si ga kot cilj zadali stažistka v odhajanju in jaz. Ker je mestece kljub prisrčni široki peščeni plaži vintage videza še vedno relativno majhno, naju je pot z obalnim tramvajem popeljala še po drugih obalnih mestih vse do nizozemske meje, kjer sva bili priča pisanim pustnim povorkam, ki združujejo številne družine, otroci pa izkoristijo priložnost, da ideje za maske prosto prepustijo svoji domišljiji.

Belgijsko obalno mesto Oostende, ki pozimi spominja na ’ghost city‘, poleti pa je pravo letovišče (Foto: Paula C. Qualizza)

Tukaj v Evropskem parlamentu ima prav vsak teden svojo posebnost. Ustaljeno je namreč, da dnevi, obarvani  zeleno na koledarčkih, ki jih skoraj vsi tukaj nosimo okoli vratu, nosijo ime »zeleni teden« (»green week«). Takrat delo poteka malo bolj sproščeno, saj so evroposlanci na misijah oz. v domači državi. G. Peterle je svoj zeleni teden pokril z natrpano agendo v Keniji. Tudi število ljudi na hodnikih Parlamenta je odsotnosti poslancev primerno. Ta teden so sproščeno ozračje za obisk parlamentarnih prostorov izkoristili študenti poslovne šole iz Londona. Zaposleni v Parlamentu si kar malce oddahnejo, mnogi so celo na dopustu.

Kljub vsemu je moj teden potekal delovno: izpolnjevala sem dnevne zadolžitve in tudi naloge, ki so mi jih dali poslančevi asistenti, ki tekom stažiranja postajajo vse bolj raznolike. Sproti sem spremljala svetovno in predvsem evropsko aktualnost. Raziskovala sem temo novih digitalnih tehnologij v zdravstvu in njihovi integraicji in omejitvah v državah EU. Kljub temu, da je na trgu že več tisoč mobilbih aplikacij, ki so bodisi namenjene preventivi v zdravstvu, bodisi spodbujajo k zdravemu načinu žuvljenja ali pa olajšujejo marsrikatero opravilo starejšim, se mnogokrat njihovega obstoja niti ne zavedamo. Po drugi strani sem se ukvarjala z možnostmi, ki so ponujene dijakom slovenskih srednjih šol in gminazij, da obiščejo tako slovenske državne institucije kot evropske institucije in se tako pobliže seznanijo s potekom dela njih. Med pavzami sem imela sem priložnost, da se spoznam z mnogimi drugimi stažisti še iz drugih držav: Italije, Irana, Španije, Cipra, Finske idr. Prijetno pri vsem tem ni le to, da spoznavaš nove ljudi, temveč tudi, da lahko vadiš jezike, saj se kljub temu, da se nahajam v Bruslju, ki je bolj mešanica ljudi kot prebivališče domačinov, večinoma pogovarjam slovensko. V četrtek smo se po delovnem dnevu odločili za obisk ‘Pluxa’ (Place de Luxembourg), kamor se ob četrtkih tradicionalno zatekajo stažisti in asistenti ter drugi zaposleni v evropskih institucijah ali kot pravijo mnogi, tisti, ki živijo v t. i. eurobubble-u.

Parlamentarni hodniki na petkov večer zelenega tedna (Foto: Paula C. Qualizza)

Brušure, ki sem jih nabrala na hodnikih Evropskega parlamenta. Gre za kratka in jedrnata besedila, bralcu so priročen povzetek glavnih dejstev in odprtih vprašanj na določeno aktualno tematiko. (Foto: Paula C. Qualizza)

Če povzamem, ta teden je bil res super. Razna opravila so me pripeljala tudi do tega, da sem bolje spoznala prostore Evropskega parlamenta v Bruslju. Brez dvoma so poseben priokus delu dodale sočne jedi parlamentarne kantine, ki je, ne boste verjeli, prav tako dober kraj za spoznavanje novih obrazov v kratkem času. Teden je okronal neverjetno sončni petek brez kapljice dežja. Pred menoj je še en teden, ki se ga spočita že veselim. O zelenem tednu lahko povzamem besede španskega pesnika Federica G. Lorce: verde que te quiero verde!

Pogled na sončni Bruselj z Evropskega parlamenta (Foto: Robert Čadej)

Pogled navzgor s hodnika Evropskega parlamenta (Foto: Paula C. Qualizza)

S soncem osvetljen del Evropskega parlamenta (Foto: Paula C. Qualizza)

Paula C. Qualizza,

15. februar 2016