‘Stressburg’, pardon, Strasburg!

Po malce napornejšem prvem tednu stažiranja se ponovno nahajam v Bruslju, kjer iz pisarne v 9. nadstropju občudujem razgled na Bruselj, vsaj toliko, kolikor mi megla in oblaki dopuščajo.

Kje začeti? Svoje stažiranje v pisarni g. Peterleta sem sicer začela v Strasburgu, kar ni najbolj navadno, saj so mnogokrat tisti štirje dnevi v Strasburgu označeni za zelo stresne in delovne dneve, običajno bolj kot na bruseljskem sedežu Evropskega parlamenta in znajo kot taki malo pretresti začetnika stažista.

Sedež Evropskega parlamenta v Strasburgu ob prihodu na delo (foto: Paula C. Qualizza)

Sedež Evropskega parlamenta v Strasburgu ob prihodu na delo (foto: Paula C. Qualizza)

Raznolikost zastav držav članic ob Evropskem parlamentu (foto: Paula C. Qualizza)

Že pred pričetkom sem v avtu imela priložnost spoznati nekaj stažistov in asistentov drugih evroposlancev, kar zna biti zelo zabavno. Vsak pove svojo zgodbo, z vsakim se običajno lahko sporazumeš še v kakem drugem jeziku, saj mnogi govorijo ne samo svoj jezik in angleškega, temveč tudi francoskega. Zabavno je opazovati tudi tehnično osebje evropskega parlamenta, ki prihaja iz vseh koncev Evrope. Že sami varnostniki so paleta jezikov.

Tokrat je plenarno zasedanje v pol francoskem-pol nemškem mestu potekalo manj kot en mesec po prejšnjem – januarskem plenarnem zasedanju. Človek bi si ob vstopu v stavbo najraje najprej vzel en teden, da se znajde v sami stavbah Louise Weiss in Winston Churchill, po štirih dneh pa ugotoviš, da si jo kar hitro »naštudiral« – nisi pravzaprav imel niti časa, da bi se v njej izgubil. Glede na trenutno stanje v svetu, predvsem pa v Evropi, je zasedanje potekalo v znamenju več kot aktualne prebežniške krize in grožnje schengenskega območja, ki se lotevata Evropske unije že v njenih temeljih, ter tudi t. i. brexit-a. Strasburg je tokrat na plenarki imel čast gostiti estonskega in nigerijskega predsednika. Poslušali smo Maria Draghija, ko je predstavljal poročilo Evropske centralne banke za leto 2014, razne debate o situacijah v konkretnih državah: Srbija, Kosovo, Haiti, Libija, Venezuela, Jemen. Težko je bilo obiti razpravo o t. i. TiSA (Trade in Services Agreement), sporazumu o trgovanju s storitvami, glasovalo pa se je tudi na temo biotske raznolikosti in drugih. Poleg tega so evropski poslanci zločine s strani Islamske države označili za genocid, torej kot enega izmed zločinov, ki jih lahko obravnava Mednarodno kazensko sodišče. Sam Juncker je nagovoril in odgovarjal na vprašanja poslancev predvsem o migrantski problematiki, portugalskega proračuna, o njegovih pogovorih s Cameronom.

Priprave na odprtje plenarnega zasedanja 1. februarja 2016 (foto: Paula C. Qualizza)

Pogled na del stavbe Evropskega parlamenta v Strasburgu (foto: Paula C. Qualizza)

Nauk preteklega tedna št. 1: vse je moč naresti v krajšem času kot si mislil.

Ne samo, da si efektivnejši relativno s časom, ampak osemurni delavnik, na katerega si bil morebiti navajen iz prejšnjih služb, se ti sedaj zdi mala malica. Čeprav smo bili v pisarni od 8.00 do cca. 22.00, pa pravzaprav sploh ni tako hudo. Moje zadolžitve so bile predvsem pisanje povzetkov dogodkov, sej in sestankov, ki se jih poslanec ni utegnil udeležiti, biti v pomoč asistentoma, pa tudi udeležba raznih srečanj skupaj z g. poslancem in asistenti ter druge sprotne naloge.


Začetek sestanka politične skupine (foto: Paula C. Qualizza)

Nauk preteklega tedna št. 2: praksa ni teorija.

Zdelo se mi je skoraj tako, kot da bi zadnja leta »špricala faks«. V Strasburgu postopke vidiš od blizu in se ti niti ne zdijo taki, kot si se jih nekoč naučil pri predmetih o institucijah EU, kjer je bilo vse prikazano bolj plastično. Vse je bolj kompleksno kot se zdi: evroposlanci se združujejo ne le po političnih in delovnih skupinah, vse skupaj se premeša še v posameznih tematskih parlamentarnih odborih in še v drugih tematskih skupinah, kjer vsak poslanec sodeluje po zanimanjih in prizadevanjih.

Evropski parlament v Strasburgu ob odhodu domov. (foto: Paula C. Qualizza)

Nauk preteklega tedna št. 3: v Strasburg se moram vrniti!

Strasburg sem žal lahko občudovala le v temi, tj. zjutraj na poti v parlament in zvečer, ko sem se vračala v hotel. Z dvigala v parlamentu je bilo videti nekaj cerkva in med njimi mogočno gotsko katedralo, znano po anekdoti s zvonjenjem ure. Presenetilo me je védenje, da v Strasburgu živi ena večjih judovskih skupnosti v Franciji, kar ti pove že velikost sinagoge in večina mimoidočih. Ostale stavbe odražajo francosko eleganco in ljubezen do domovine pomešano z nemško urejenostjo in sistematičnostjo, nekatere se zdijo kot iz filmov. Ravno dovolj veliko in ravno dovolj majhno mesto, da ni kaotično in hkrati dolgočasno. In zelo čisto povrhu. Un vrai coup de foudre!

Očem prijetna notranjost Evropskega parlamenta v Strasburgu (foto: Paula C. Qualizza)

Sinagoga v Strasburgu, kjer živi znatno število judov (foto: Paula C. Qualizza)

 

 

Paula C. Qualizza,

8. februar 2016

Moji vtisi o pripravništvu v Evropskem parlamentu

V decembru sem zaključil trimesečno pripravništvo v Evropskem parlamentu. Zadnji mesec v Bruslju je bil predvsem v znamenju terorističnega napada v Parizu in groženj, ki so pretile Bruslju – ter po drugi strani decembrskega in božičnega vzdušja, ki je postopoma premagovalo strah na bruseljskih ulicah in ulicah drugih belgijskih mest. Parlament se je v zadnjih tednih pripravljal na zadnje redno decembrsko zasedanje v Strasbourgu, tako da so bile ključne teme, ki sem jih spremljal enotni digitalni trg, predlog zakonodajnih ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, kakor tudi teme, ki so bile zadnjih nekaj mesecev stalnica parlamentarnih razprav (begunci, brexit,…).

Spominska slovesnost v dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju po terorističnih napadih v Parizu

Spominska slovesnost v dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju po terorističnih napadih v Parizu (foto: Tadej Petejan)

Vzdušje na bruseljskih ulicah v prvih decembrskih dneh (foto: Tadej Petejan)

Vzdušje na bruseljskih ulicah v prvih decembrskih dneh (foto: Tadej Petejan)

V začetku decembra je v Evropski parlament prišla skupina šestih študentov, ki jih je v okviru programa Meet my MEP gostil evropski poslanec Lojze Peterle. Skupina je bila sestavljena iz mladih, s katerimi sem sodeloval v sklopu natečaja za stažiranje v Evropskem parlamentu. Namen obiska je bil predvsem spoznavanje dela Evropskega parlamenta in tudi delo drugih povezanih evropskih institucij, delo poslancev, njihovih asistentov in uslužbencev v evropskem parlamentu, prav tako pa tudi spoznati najaktualnejše teme, s katerimi se sooča evropska politika.

Skupina študentov ob obisku Evropskega parlamenta, s poslanko Evo Paunovo (foto: Andrej Černigoj)

Skupina študentov ob obisku Evropskega parlamenta, s poslanko Evo Paunovo (foto: Andrej Černigoj)

Večerni prosti čas pa s(m)o izkoristili tudi za ogled centra Bruslja in najzanimivejših točk v belgijski prestolnici. V tem času se je namreč sprva popolnoma blokirano mesto v decembrskem vzdušju postopoma pričelo prebujati po obdobju, ko je bil Bruselj tarča številnih resnih groženj in je mesto res spremenil v mesto duhov.

 

Jaslice na glavnem trgu (Grand Place) v Bruslju (foto: Tadej Petejan)

Jaslice na glavnem trgu (Grand Place) v Bruslju (foto: Tadej Petejan)

Božično novoletni čas pa je v Belgiji tudi tradicionalno čas božičnih sejmov, kjer se gruče ljudi, tako domačinov, kot turistov, zbirajo ob stojnicah z raznovrstnimi izdelki, predvsem pa so v ospredju stojnice s hrano, pivi in kuhanim vinom. Decembrske vikende sem tako izkoristil tudi za ogled ostalih belgijskih mest, Genta in Brugea, s stažisti iz Evropske komisije pa sem se odpravil tudi na ogled nemškega Aachna.

Gent in Brugge v decemberskem vzdušju (foto: Tadej Petejan)

 

Sejem v Aachnu s pogledom na Aachensko katedralo – Kaiserdom (foto: Tadej Petejan)

 

Sejem v Aachnu pri Aachenski mestni hiši – Aachener Rathaus (foto: Tadej Petejan)

Kako strniti vtise ob koncu tako raznolikega in pestrega obdobja treh mesecev, ki pa so obenem minili neverjetno hitro? Praksa je odlična priložnost za spoznavanje številnih mladih z vseh držav EU, kakor tudi drugih držav (ZDA,…) med katerimi poteka izmenjava pripravnikov med institucijami. Razlog, ki me je poleg tega vodil k prijavi na razpis, je bil tudi želja po spoznavanju delovnega okolja v tujini. Poznanstva in izkušnje dela v takšnem sistemu so gotovo neprecenljive za vsakogar, večina (so)pripravnikov namreč ni bila z vizijo usmerjena v delo v Evropskem parlamentu, temveč gre za mlade, ki imajo za svojo nadaljnjo kariero povsem druge cilje (diplomacija, gospodarstvo, pravni poklici, start-upi, finančni sektor,…). Vsi skupaj pa si delimo enako mnenje in vizijo kaj Evropski parlament je in kaj mora ostati: stičišče različnih interesov, kjer skupaj iščemo rešitve za boljšo prihodnost vseh državljanov EU.

Tadej Petejan

tadej.petejan@gmail.com

Atomium (foto: Tadej Petejan)

Evropski parlament (foto: Tadej Petejan)

Tedni odborov v Bruslju

Pretekli teden je v Bruseljske prostore parlamenta ponovno prinesel veliko aktivnosti, saj v preteklem in aktualnem tednu potekajo vsi odbori Evropskega parlamenta, poleg tega pa še številni dogodki in aktivnosti poslancev in poslanskih skupin. Vzporedno z vedno aktualno tematiko begunske krize, ki je že od poletja predmet vsakodnevnih pogovorov in polemik znotraj Evropskega parlamenta, so poslanci na odborih usklajevali predloge, Odbor za notranji trg pa se je predvsem osredotočal na  strategijo enotnega digitalnega trga. Tako kot v Sloveniji, ki jo je v preteklem tednu obiskala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström in skupaj z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Alešem Cantaruttijem sodelovala v Dialogu z državljani o prostotrgovinskem in investicijskem sporazumu med EU in ZDA na Gospodarski zbornici Slovenije, so tudi tukaj potekali pogovori, osredotočeni na sistem ISDS oziroma nov sistem sodišča za naložbe, ki bo vključen v sporazum TTIP.

Marsikateri dogodek pa je zaznamoval tudi govor britanskega premierja Davida Camerona, ki je na tiskovni konferenci prejšnji torek predstavil seznam petih področij, ki bi jih morala EU reformirati preden bodo Britanci glasovali o obstanku v Evropski uniji, predvidoma v letu 2017. Večina pozdravljanamero, da je o reformah potrebno govoriti, čeprav so vsi zadržani do predlogov britanskega premierja, saj nekateri posegajo tudi v same temelje evropske integracije.

V začetku meseca pa sem podaljšani vikend izkoristil za obisk Nizozemske. Prekrasen jesenski vikend je omogočal, da smo obiskali številna mesta: tako Den Haag, kjer smo bili nastanjeni; sosednje mesto Delft, znano po znamenitem nizozemskem porcelanu; letovišče Scheveningen, pristanišče Rotterdam, univerzitetno mesto Leiden in seveda glavno mesto Nizozemske, Amsterdam.

Ta delovni teden pa se je pričel s kar nekaj spremembami varnostnih ukrepov, tako v parlamentu kot po ulicah Bruslja, zaradi petkovega terorističnega napada v Parizu in predvsem včerajšnjih ter današnjih racij po Bruslju, ki jih izvaja tukajšnja policija in vojska. Tematika napadov in dogajanja v Bruslju je tema, ki je zasenčila vse druge vsakodnevne pogovore. Neprestano tuljenje siren in poročanje o bombnih preplahih gotovo ni nekaj, na kar bi bil kdorkoli tukaj navajen.

Oktober v Bruslju

Obdobje med plenarnima zasedanjema v Strasbourgu je bilo zaznamovano s številnimi odbori in dogodki v organizaciji poslancev Evropskega parlamenta in posameznih poslanskih skupin. Dogodki in razprave v parlamentu se dotikajo številnih aktualnih tem: zdravje, enotni digitalni trg, prostotrgovinski sporazumi (TTIP),.. Poleg vseh teh tem, ki so jih poslanci obravnavali na odborih v Bruslju, pa sta plenarno zasedanje v Strasbourgu zaznamovali predvsem razpravi o begunski krizi (v odzivu na srečanje predstavnikov držav na Balkanski poti in predstavnikov držav Srednje Evrope na Komisiji) ter razprava o nevtralnosti interneta in odpravi roaminga v letu 2017.

V oktobru namreč v nasprotju z običajnim enkratnim mesečnim zasedanjem potekata dve zasedanji, s čimer se nadomesti mesec avgust, ko zasedanje ne poteka. S tem pa se seveda poveča tudi intenziteta dogajanja med obema zasedanjema. V tem času se je tudi struktura v naši pisarni pripravnikov malce spremenila, saj so nekateri v tem obdobju že zaključili svoja pripravništva, nekateri pa so tudi odšli na druga pripravniška mesta v okviru Evropskega parlamenta.

V mesecu oktobru je Evropski parlament obiskalo veliko slovenskih skupin, ki so si poleg mesta ogledali stavbi Evropskega parlamenta in Komisije, se udeležili predavanj in srečanja s predstavniki Slovenije v teh dveh institucijah, ogledali pa so si tudi center za obiskovalce Evropskega parlamenta, Parlamentarium. Parlamentarium združuje avdiovizualni pregled nastanka in zgodovine razvoja EU in prepletanje zgodovinskih dogodkov s širitvenim procesom EU-ja. Poleg tega pa lahko obiskovalci Parlamentariuma spoznajo posamezne države članice, delovna področja, s katerimi se ukvarja parlament in utrip dela v parlamentu.

 

Dve skupini obiskovalcev Evropskega parlamenta sta bili tudi skupini, ki sta pripravili odprtje prodajne razstave likovnih del »Umetniki za Karitas«, ki so nastala v okviru mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu. Odprtje razstave je potekalo na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju, obiskovalce so pa med drugimi nagovorili evropski poslanec Lojze Peterle, koprski škof Jurij Bizjak in generalni tajnik Karitas Evropa Jorge Nuno Mayer.

Presenetljivo lepe jesenske vikende pa izkoristim za obisk bližnjih belgijskih mest in dogodkov v Bruslju, ki jih je, še posebej med vikendi, ogromno. Obiskal sem obmorsko vas Oostende (tako ji vsaj pravijo nekateri Belgijci, za slovenske razmere je z več kot 70.000 prebivalci to definitivno mesto). Oostende je največje naselje na belgijski obali in tudi največje obmorsko turistično središče v državi. In čeprav dolga peščena plaža s promenado morda spominja na poletno vzdušje, mrzel severni veter hitro odpravi ta občutek.

V oktobru pa je v Bruslju med drugim potekala tudi lokalna verzija Oktoberfesta, ki jo je pripravila tukaj živeča nemška skupnost.

 

Teden v Strasbourgu

Pretekli teden v Bruslju je minil predvsem v pripravah na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu, ki poteka v tem tednu od ponedeljka do danes Usklajevala in oblikovala so se stališča skupin do posameznih aktualnih tem, kot so begunska kriza v državah zahodnega Balkana in v srednji Evropi, odnos do mednarodne skupnosti in s tem do vprašanja vloge Evropske unije pri reševanju problema v Siriji in na ostalih kriznih žariščih. Poslanci so tudi preučevali predloge resolucij, ki se sprejemajo na plenarnem zasedanju.

V četrtek zvečer smo se vsi stažisti namesto na Place Lux, kjer poteka vsakotedenski »networking« uslužbencev Evropskega parlamenta, odpravili v Park Cinquantenaire, kjer je Stalno predstavništvo Zvezne republike Nemčije pri EU pripravilo svetlobno-zvočni spektakel v počastitev 25-letnice ponovne združitve obeh Nemčij v skupno državo. Na pročelju arkad so s svetlobnimi efekti in video prezentacijo prikazali kratek povzetek novejše zgodovine Nemčije in v povezavi z njo tudi nastanek in razvoj Evropske unije, vizualni del pa pospremili še z miksom klasične in elektronske glasbe.

Vir: http://news.xinhuanet.com/english/photo/2015-10/02/134679475_14437499012141n.jpg

Vir: http://news.xinhuanet.com/english/photo/2015-10/02/134679475_14437499012141n.jpg

Presenetljivo topel vikend v Bruslju, ki ga je večina Bruseljčanov izkoristila za sprehode po mestu in mestnih parkih, sem v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah nadaljeval s potjo proti Strasbourgu. Po šestih urah in pol vožnje in nastanitvi v hotelu na robu mesta mi je preostalo še pol dneva za obuditev spominov na to čudovito mesto: najprej do Evropskih institucij – Evropskega parlamenta, ki je bil moja vsakodnevna destinacija naslednjih nekaj dni, do Evropskega sodišča za človekove pravice in na zadnje še do starega mestnega jedra, predvsem pa do predela La Petite France.

V ponedeljek popoldan, ko so tudi vsi drugi uslužbenci parlamenta prispeli v Strasbourg, se je pričelo plenarno zasedanje. Iz Bruslja smo tokrat prišli na plenarno zasedanje štirje stažisti. Glavne teme tokratnega zasedanja so se nanašale na humanitarni položaj beguncev v EU in sosednjih državah, na razmere v Siriji in Turčiji, na merjenje in omejevanje emisij v avtomobilskem sektorju (kot posledica škandala z VW-imi motorji), ter na finančno pomoč Grčiji. Poleg plenarnega zasedanja parlamenta hkrati potekajo še zasedanja posameznih odborov in sestanki političnih skupin ter briefingi predstavnikov skupin v parlamentu. Teh je namreč zaradi večjega medijskega zanimanja in številnih novinarjev pred dvorano parlamenta precej več, kot je to v Bruslju, ko zasedanja parlamenta ne potekajo.

Medijsko najbolj odmeven pa je bil včerajšnji dan, ko je Evropski parlament opoldan nagovoril španski kralj Felipe VI., popoldan pa sta parlament ponovno po 25 letih skupaj nagovorila voditelja Francije in Nemčije, francoski predsednik Francoise Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Žal pa uslužbenci in stažisti v parlamentu nismo imeli priložnosti, da bi govor videli v živo.

Danes poteka še zadnji dan plenarnega zasedanja in glasovanja, popoldan pa se vsi začnemo seliti nazaj proti Bruslju.

Tadej Petejan