Consummatum est.

Moji dnevi kot stažistka v pisarni evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so se iztekli in še ena misija je izpolnjena. Na  petek dobivam nostalgične občutke, pisarno v kotu, ki ponuja privilegiran pogled na Bruselj in delo sem v zadnjih tednih vzljubila. Najverjetneje bom že v ponedeljek pogrešala še telefon, s katerim se zaradi njegovih neomejenih funkcij pogosto nisva najbolje razumela.

Parlament ‘čez cesto’ (foto: Paula C. Qualizza)

Couloirs parlementaires (foto: Paula C. Qualizza)

Zadnji teden je minil v znamenju odborov. Odbora ENVI (environment – okolje) in AFET (affaires étrangères – zunanje zadeve),  v katerih deluje g. Peterle, sta se po relativno mirnem ‘zelenem tednu’ ponovno aktivirala, se zbirala v večjih in manjših sestavah namenjenih raznovrstnim tematikam in glasovanjem, v vseh poslopjih Parlamenta je ponovno mrgolelo ljudi. Spremljanje aktualnosti, raziskovanje na temo zika virusa po odkritju slovenskih znanstvenikov na Univerzi v Ljubljani, dogajanje v Bosni in Hercegovini v času, ko je uradno zaprosila za članstvo v EU, teroristični napad v Ankari, problematika genetsko spremenjene soje ter tematika virov vode kot pravice so bile vidnejše vsebinske naloge, ki sem se jih lotila tokrat.

Delavnica na temo prenosljivih bolezni, kjer je bil med govorniki tudi poslanec g. Peterle (foto: Paula C. Qualizza)

Prenosljive bolezni in ukrepi Evropske unije v boji proti virusi HIV, tuberkulozi in hepatitisu C (foto: Paula C. Qualizza)

Timing stažiranja mi je bil zares naklonjen: prisostvovala sem lahko dogodku pod naslovom Genocid pod ISIS-om: Nujna potreba po takojšnjih ukrepih, vodeno s strani Cecilie Wikström, švedske evropske poslanke pod okriljem evropske ALDE in bivše duhovnice na Švedskem. Prepolno dvorano je nagovorila kopica odličnih gostov, nekateri med njimi kar dih jemajoči. Za popolno tišino v dvorani, ki se je prevajala v občutek krivde in trkanje na vest nam, ‘razvajenim Evropejcem’ sta poskrbela predvsem dva: nadškof sirske pokrajine Latakije, njegova ekscelenca Antoine Chbeir in vodja kaldejske katoliške Cerkve v Bagdadu, Iraku, Douglas Yousif Al-Bazi, ki sta preko pripovedovanji prikazala realno stanje ne le krščanskih manjšin na Bližnjem vzhodu, temveč usodo tudi drugih verskih in etničnih manjšin kot so Jazidi, ki so se v spopadu med suniti in šiiti, ki nekako bdi nad sirsko državljansko vojno in curlja čez politične meje, znašli v rokah Islamske države. Njun obisk v Bruslju je bil namenjen izključno temu, da ozaveščata in nagovarjata institucije EU, ki bi lahko pomagale k izboljšanju stanja za svoje ljudi in dopovedujeta ljudem, da je stanje veliko slabše kot se zdi ter da je čas za takojšnje ukrepanje. Kot žrtvi grozovitosti ISIS-a ju skrbi današnja situacija v domovini, toliko bolj pa čas po ISIS-u, saj sta prepričana, da se bodo zatirana ljudstva, ki pripadajo manjšinam v Siriji in Iraku in ki so danes žrtve genocida, (spolnega) zasužnjevanja, nasilnega odpovedovanja veri in prisilni ubogljivosti postulatom islamskega fundamentalizma, sčasoma želela maščevati. Z drugimi besedami je zlo, ki ga povzroča ISIS danes, le seme za nadaljevanje sovražnosti na Bližnjem vzhodu tudi po koncu sirske državljanske vojne.

Dogodek z naslovom Genocid pod ISIS (foto: Paula C. Qualizza)

Med zadnjimi dnevi v Parlamentu se je skrival tudi moj rojstni dan, ki, moram reči, ni bil najbolj tipičen, pa vendar eden lepših. Posebej me je razveselilo, ko me je skupina stažistov obdarila z belgijsko čokolado in čestitko v več jezikih, pa čeprav jih ne poznam več kot dva tedna.

Zadnji trenutki te brez dvoma silijo k refleksiji: česa sem se naučila, kaj pridobila, kaj bom spremenila. Poleg administrativnih spretnosti sem pridobila na vsebini in imela kratek vpogled na del tako opevanega decision-making process-a, ki ti na določenih točkah pojasni po katerem  ključu so sprejete odločitve, ki krojijo vsakdanjik državljanov EU. Konkretno se v pisarni g. Peterleta navadiš na splošen okvir krščanske demokracije, ki ponuja določene vrednote in načela, podlago za sooblikovanje zakonov.

Pritličje Parlamenta (foto: Paula C. Qualizza)

Da pa se izkušnja stažiranja ne bi končala s zadnjim dnem pa navajam prve tri lekcije stažiranja, ki jih bom v prihodnje skušala uvesti:

Zaveza št. 1: pridobljena teorija bo le osnovni okvir za razumevanje realnosti in ne stroga maksima za razumevanje mednarodnih konfliktov in situacij v mednarodni skupnosti.

Zaveza št. 2: energijo, ki jo kot imam v svojih dvajsetih, bom kanalizirala v produktivnejše dejavnosti. Stažiranje te prepriča v to, da je 24 ur popolnoma premalo za en dan, hkrati pa ti dokaže tudi, da se da brez problemov priti čez dan ne da bi čutil potrebo po stalnem scrollanju po Facebook-u. Veliko bolj produktiven si lahko, kot misliš, vse je moč naresti veliko hitreje kot si predstavljaš. Le dobro si moraš organizirati dnevne naloge in vsaki nameniti dovolj koncentracije in časa, da jo izpolneš, ne da bi ti misli hkrati uhajale na ostale naloge, ki te še čakajo. Korak za korakom.

Zaveza št. 3: vzela si bom čas za šport. Prav je, da se v vsakodnevnih izzivih skušam čimbolj izkazati in se truditi po svojih najboljših močeh, ne smem pa pozabiti, da nimam nadnaravnih moči. Včasih se zgodi, da si nekaj naredil z dobrim namenom, pa še vseeno pri izpeljavi ‘pogrneš na celi črti’. Več takih in drugačnih situacij ti lahko povroči nervozo, človek pa mora na dolgi rok to sproščati. Kaj boljšega za sproščanje kot šport in zdrav način življenja?

Še zadnji prihod v Parlament (foto: Paula C. Qualizza)

Da ne bom predolga naj, preden zaključim s zadnjim prispevkom v blog stažista, izrazim spoštovanje in občudovanje do vseh asistentov, s katerimi sem imela opravka v zadnjem mesecu. Odgovornosti, ki jo nosijo, garanje in stalna pripravljenost, ki jo izkazujejo, so neprecenljive. Končna zahvala pa gre g. Peterletu.

Pot je še dolga …

Deli naprej: