»Takole izgleda bruseljski vsakdan!« so nam rekli, ko smo potožili nad utrujenostjo

Drugi delovni dan našega bruseljskega tedna smo začeli na Evropskem svetu v nedavno zgrajeni stavbi Europa, kjer nas je v preddverju presenetil kar sam arhitekt zgradbe. Po kratki razlagi navdiha za obliko stavbe, ki ima z zunanje strani pravokotno stekleno fasado s hrastovimi okvirji, znotraj pa so vsi delovni prostori združeni v eno veliko srce, smo se srečali z gospo Mojco-Marie Erjavec, ki je zaposlena v službi Sveta za odnose z javnostmi. Prijazno nam je razložila vse osnovna dejstva o Evropskem svetu in Svetu EU.

 

Slika 1: Skupina Meet my MEP na sredi velike razpravne dvorane Sveta EU

 

Ker tisti dan ni bilo nobenih zasedanj, smo si lahko v miru ogledali tudi glavno razpravno dvorano S5 ter se slikali za stolom Angele Merkel ali Donalda Tuska, nato pa si ogledali še protokolarni vhod s tiskovnim središčem.

Sledilo je srečanje z gospodom Anthonyjem Agotho, strokovnjakom za komuniciranje v kabinetu komisarja Timmermansa v osrednji stavbi Evropske komisije Berlaymont. Gospod Agotha nas je navdušil s svojo energijo, osebnim pristopom do vsakega ter izjemno retoriko. Na kratko nam je razložil o svojem delu, nato pa je beseda nanesla tudi na aktualne slovensko-hrvaške odnose in arbitražo. Poudaril je, da naj Slovenija in Hrvaška kljub nestrinjanju vendarle sedeta za skupno mizo in se zavzel za diplomatski pristop k problemu.

 

Slika 2: Polni energije na hodniku Berlaymonta po sestanku z gospodom Anthonyjem Agotho

 

Po kratkem kosilu na trgu Jourdan v evropski četrti smo odhiteli na Direktorat EU za tolmačenje, ki ga vodi Slovenec Filip Majcen. V sejni sobi, polni strokovne opreme, nam je najprej razložil razliko med jezikovnima terminoma prevajanjem, ki zajema pisano besedo, ter tolmačenjem, ki obsega govorjeni jezik in je na plenarnih zasedanjih organov EU (ki ima 24 uradnih jezikov) kar precejšen zalogaj. Orisal nam je vsakdanjik evropskih prevajalcev in tolmačev ter postregel z nekaj zanimivimi in včasih nerodnimi anekdotami.

 

Slika 3: Filip Majcen in naša skupina na evropskem tramvaju v avli Direktorata za tolmačenje

 

Sledilo je srečanje s članoma kabineta komisarke Violete Bulc Martino Hakl in Blažem Pongračičem. Opisala sta nam vse prioritete tega mandata na področju prometa, s katerim se ukvarja slovenska komisarka, in odgovorila tudi na nekaj bolj osebnih vprašanj, denimo, kako se na bolj moškem področju znajti kot ženska ter kako sta prišla do svoje sedanje službe, sploh glede na hitro imenovanje komisarke.

 

Slika 4: Pozorno poslušanje nasvetov članov kabineta komisarke Bulc mladim Evropejcem

 

Beseda je nanesla tudi na odpovedi potovanj v letalskem prometu, kjer smo denimo izvedeli, da smo v primeru prenapolnjenega letala v 12 urah upravičeni do nadomestne povezave.

Nato smo iz Berlaymonta odšli na Evropski parlament, kjer smo se počutili že skoraj doma. Kot javnost smo se udeležili konference »Pro-ruski troli kot varnostna grožnja«, na kateri so sodelovali predstavniki čeških medijev, nevladnih organizacij ter nekaj politikov, med drugim nekdanja slovaška zunanja ministrica. Izvedeli smo, da imajo na Češkem in Slovaškem precejšen problem s pro-rusko usmerjenimi politiki ter prisotnostjo pro-ruskih novic v medijih, še posebej lažnimi novicami in t. i. troli, ki te širijo, sploh od ruske priključitve Krima dalje. Tako smo tudi v praksi izkusili, kako izgleda tolmačenje takšnih konferenc v EP, saj je razprava potekala večinoma v češčini, mi pa smo jo preko slušalk nemoteno spremljali v angleščini.

 

Slika 5: Pred glavnim vhodom evropskega parlamentarnega čebelnjaka

 

Po konferenci smo se udeležili še izjemno obiskane predstavitve avtentičnih sicilskih jedi in vin, ki so jo organizirali predstavniki italijanskih gospodarskih združenj in evropska poslanka s Sicilije, na njej pa je ob veliki pozornosti medijev nekaj besed spregovoril tudi predsednik EP iz vrst ELS Antonio Tajani. Tako smo lahko spoznali tudi bolj neformalno, družabno plat dogajanja v EP, ki je pravi čebelnjak različnih narodov – tudi neevropskih, skupin in dogodkov.

 

Slika 6: Množica kamer in obiskovalcev na predstavitvi sicilske kulinarike ob govoru Antonia Tajanija

Kljub utrujenosti in napornemu dnevu smo se lačni okrepčila podvizali do pakistanske restavracije Anarkali, kjer nas je že čakala večerja z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Seveda nas je kot mlade in nadobudne navdušence nad slovensko in evropsko politiko in družbo zanimalo čim več informacij iz prve roke o burnem dogajanju v Sloveniji v času osamosvajanja in prve demokratično izvoljene slovenske vlade ter utripu in zakonitostih, po katerih deluje evropska politika. Vseeno pa smo z gospodom poslancem našli tudi nekaj časa za bolj neformalne in zabavne teme ter kakšno šalo ali dve o Slovencih v Bruslju.

Primož Veselič in Aleksandar Dončev

 

 

[MeetMyMEP] Ponedeljkovo spoznavanje Evropskega parlamenta

Če je med koncem tedna evropska četrt v Bruslju videti nekoliko zaspano, se vzdušje v ponedeljek dopoldne popolnoma spremeni. V okolici evropskega parlamenta ni bilo čutiti niti kančka nedeljske mirnosti, temveč zgolj vtis, da je pred vsemi živahen delovni teden. Za nekaj trenutkov smo se pomudili pred enim od vhodov, ter se pripravili na izpolnitev varnostnih protokolov, ki so zahtevani od obiskovalcev. Slednjič smo v kompleks evropskega parlamenta vstopili tudi sami. Program našega obiska se je na neki način zares začel.

 

 

Najprej smo se odpravili v deveto nadstropje stavbe Altiero Spinelli, kjer je sejna soba slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP). Ta je v naslednjih petih dneh postala naša domača soba v katero smo se veliko vračali, tako na srečanja z našimi gosti kot po kakšne svoje malenkosti, ki smo jih lahko tam varno pustili.

Začeli smo s spoznavnim srečanjem, na katerem smo se predstavili ostalim soudeležencem, nato so se nam pridružili še ostali asistenti in stažisti evropskega poslanca Alojza Peterleta, tako da smo spoznali tudi njih. Izkazalo se je, da smo zelo pestra in zanimiva skupina ljudi, iz različnih študijskih in delovnih področij ter iz različnih delov Slovenije pa tudi Evrope.

V evropskem parlamentu deluje 751 poslancev, poleg tega pa še številni člani podpornega osebja, ki se jim občasno pridružujejo tudi člani različnih delegacij, lobisti, novinarji ter številni drugi obiskovalci, tako da je v kompleksu na običajen delovni dan tudi več tisoč ljudi. Evropski parlament je resnično impozanten kompleks, sestavljen iz več stavb, ki so med seboj povezane z obsežnimi hodniki. Ti objekti so poimenovani po pomembnih ljudeh iz zgodovine evropskega združevanja. Po uvodnem sestanku smo si ta kompleks na kratko ogledali tudi sami. Razumljivo, da v kompleksu največ prostora zavzemajo pisarne ter sejne sobe in razpravne dvorane, seveda pa se najde tudi prostor za novinarje, pošto, umetniške instalacije ter restavracije. Po krajšem ogledu kompleksa smo se srečali z gospo Marto Osojnik, ki nam je predstavila svoje delo na področju komuniciranja pri Evropski ljudski stranki. Njena naloga je pomagati poslancem pri komuniciranju z javnostjo o njihovem delu ter o odločitvah, ki jih pri svojem delu sprejemajo.

 

Sledilo je srečanje z našim gostiteljem evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Ta nas je na srečanju sprejel z nekoliko provokativnim grafom, ki prikazuje, da Slovenci Evropski zvezi ne zaupamo preveč. Vzrok je po njegovem mnenju precej neupravičen, Bruselj namreč po njegovem mnenju ni kriv za večino stvari, ki mu jih pripisujemo. Ukrepe, ki nam jih nalaga Bruselj, namreč delamo predvsem zase in ne za kogarkoli drugega, je pa seveda za domače politike lažje, če lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalijo na druge. V resnici pa vedo, da to delamo zase, a jim je to svojim volivcem težko reči.

Drugo pomembno vprašanje se je dotikalo naše prihodnosti. Kako jo dojemamo? Ali svet v obdobju globalizacije jemljemo kot priložnost ali kot grožnjo svoji prihodnosti? Njegovo mnenje je, da moramo to jemati kot priložnost in naj se tega nikakor ne bojimo.

Dan se je počasi prevesil v popoldne, mi pa smo nadaljevali s svojimi sestanki z zanimivimi gosti. Najprej smo se srečali z g. Joachimom Ottom, zadolženim za dialog z državljani pri evropski komisiji.

 

 

Za tem je sledil sestanek z gospodom, ki je pri poslanski skupini (EPP) Evropske ljudske stranke vodja komuniciranja. Pedro Lopez de Pablo je popolnoma upravičil tisto, kar so nam o njem povedali drugi, tako Marta Osojnik, katere nadrejeni je, kot tudi asistent Andrej Černigoj. Človek brez dlake na jeziku, šokantno neposreden in odkrit. Kdor ima rad resnico, zavito v celofan, pri njem ni potrkal na prava vrata. Gospod nam je zelo odkrito spregovoril o razmerah v Evropski uniji, koliko ima kdo v njej politične moči, Katalonskem vprašanju, komisarski sagi Alenke Bratušek ter o drugih stvareh, ki so nas zanimale. Ob njegovih mnenjih in komentarjih je marsikdo ostal odprtih ust.

 

 

Dober vpogled v razmerja moči v evropskem parlamentu je prinesel tudi naslednji sestanek s političnim svetovalcem Manfreda Webra g. Michael Opitz.  Evropski poslanec Weber je vodja poslancev EPP v Parlamentu. Pogovarjali smo se tako o delu poslanske skupine kot o trenutno aktualnih vprašanjih v Evropski uniji. Pri tem srečanju smo bili soočeni s tem, da je politično delo na žalost polno tako načelnih kot nenačelnih kompromisov, kar je pogosto ne najbolje sprejeto, tudi v naši skupini. Toda takšnih spoznanj je bilo naslednje dni še veliko.

 

 

Dan se je počasi prevesil proti večeru, čas je bil, da se vrnemo v hotel. Za nami je bil izredno zanimiv dan z zanimivimi gosti. Naslednji dan so nas čakali novi. Tudi zanje smo, tako kot za današnje, imeli mnogo zanimivih vprašanj.

 

Blaž Čermelj

Bruselj končno zadiha

No, pa se je začelo zares. Že ko sem v ponedeljek zjutraj stopil v pisarno, sem vedel, da bo tekoči teden bolj adrenalinski in atraktiven, kot je bil prvi, ki so ga evropski poslanci zasedali na plenarnem zasedanju v Bruslju.

Ta teden so bili v sklopu projekta MeetMyMEP na obisku v Bruslju mladi, ki so se skupaj z mano prijavili na razpis za stažiranje v Evropskem parlamentu. Poleg belgijske kulinarike in zgodovinske dediščine, je njihov obisk temeljil na ogledu in spoznavanju evropskih inštitucij. Imeli so mnogo srečanj, z evropskimi poslanci, predstavniki različnih služb v parlamentu, osebjem na Evropski komisiji, Svetu EU, pa slovenskim veleposlanikom in zaposlenimi na sedežu Evropske ljudske stranke.

 V ponedeljek je gospod Peterle nagovoril mlade, ki so prišli v okviru projekta MeetMyMEP

V ponedeljek je gospod Peterle nagovoril mlade, ki so prišli v okviru projekta MeetMyMEP

 

V ponedeljek zjutraj smo se pisarna (Haven, Paula, Blaž in jaz) predstavili mladim obiskovalcem in razložili, kako deluje naše delo. In ravno, ko smo se vračali nazaj v pisarno, sem srečal poslanca, kako je prihajal s kovčkom proti pisarni. Vprašal me je, kako sem in če sem se že kaj navadil dela v parlamentu. Pritrdil sem mu in mu dejal, da »taboljš« verjetno še pride. Nasmehnil se je in skupaj sva vstopila v pisarno.

Hitro se je začelo in vse, kar sem prejšnji teden še opazoval od daleč, kot elektronska sporočila in dopolnjevanje poslančevega koledarja, se je začelo dogajati.

Med drugim, sem skupaj s poslancem začel obiskovati odbora in zaslišanja na odborih (zunanje zadeve – AFET in za okolje, javno zdravje in varnost hrane – ENVI). Zaslišanje izgleda tako, da ima povabljeni gost (ali kdo od poslancev) na začetku besedo in predstavi temo ali mnenje, zaradi katere se je odbor zbral. Nato pridejo na vrsto poslanska vprašanja, ki so običajno omejena na eno minuto. Na koncu ima gost na voljo čas, da odgovori na zastavljena vprašanja.

 Na zasedanju odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) so poslanci debatirali na temo herbicida glifosata

Na zasedanju odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) so poslanci debatirali na temo herbicida glifosata

 

Med pomembnejšimi zaslišanji na odboru za zunanje zadeve sta bili ta teden zaslišanji makedonskega zunanjega ministra, ki je govoril o pridruževanju Makedonije k EU in reševanjem spora z Grčijo o imenu te balkanske države; in nove srbske premierke, ki je predstavila strategijo razvoja Srbije in njene vizije za državo. Z že tradicionalno srbsko odločnostjo je tudi odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili poslanci, predvsem glede odnosov s Kosovim, Hrvaško in BIH, pa tudi s svobodo na medijskem področju in odnosov z Rusijo in Kitajsko. Pri odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) pa je potekalo zaslišanje glede sprejemanja zakonodaje na področju pesticidov. Za herbicid glifosat je bilo ugotovljeno, da ni rakotvoren, zato je potekalo zaslišanje znanstvenikov in strokovnjakov iz tega področja. Pri vseh teh odborih je imel besedo tudi g. Peterle.

Udeležil sem se tudi mnogih dogodkov v parlamentu, ki jih prirejajo različne organizacije, da bi evropske poslance opozorile na določene problematike. Med drugim sem obiskal dogodek o nanotehnologiji in prihodnosti zdravljenj, prihodnosti transporta, militarizacije Črnega morja, medijskega poročanja o migracijskih valih in evtanazije. Dogodki so bili zelo zanimivi, všeč pa mi je predvsem dejstvo, da evropske institucije niso le stičišče narodov in kultur, temveč tudi stičišče ljudi z drugačnimi prepričanji, vrednostnimi sistemi in mnenji, ki pa jih posredujejo konstruktivno in argumentirano ter tako sodelujejo pri oblikovanju evropske zakonodaje.

Na dogodku Respect Words/Spoštuj besede so novinarji iz različnih evropskih držav predstavljali poročanje na temo migrantske krize.

Na dogodku Respect Words/Spoštuj besede so novinarji iz različnih evropskih držav predstavljali poročanje na temo migrantske krize.

 

Končno je Bruselj zadihal s polnimi pljuči! Hodniki so polni poslancev, asistentov in ostalega osebja; hkrati potekajo sestanki odborov, političnih skupin in delovnih skupin za različna področja, da ne omenjam nešteto dogodkov, ki napolnjujejo še tako naporne razporede. Pričakoval sem, da bom po koncu tedna utrujen, a očitno je moje navdušenje nad akcijo večje od tega. Le kaj lahko pričakujem od naslednjega tedna…

Na enem izmed dogodkov nas je pozdravil tudi predsednik parlamenta Antonio Tajani

Na enem izmed dogodkov nas je pozdravil tudi predsednik parlamenta Antonio Tajani

 Teden je bil nagrajen s sončno nedeljo, ki sem jo preživel v enem izmed parkov. Očitno se je tako odločila tudi polovica Bruseljčanov. 

Teden je bil nagrajen s sončno nedeljo, ki sem jo preživel v enem izmed parkov. Očitno se je tako odločila tudi polovica Bruseljčanov. J  

Od priložnosti do izziva in dragocene izkušnje

V začetku leta je evropski poslanec Lojze Peterle mladim ponudil izziv sodelovanja v razpisu za stažiranje v njegovi pisarni evropskega poslanca v Bruslju.

Na razpis smo se lahko odzvali mladi od 21 do 30 leta s  poslanim življenjepisom, motivacijskim pismom in svojim razmišljanjem o aktualni temi v Evropski zvezi v obliki eseja. Na osnovi poslanega nas je bilo nekaj deset vključenih v ožji krog za kandidata stažista v Evropskem parlamentu.

Nadaljnja izbira kandidatov za stažiranje je potekala z udejstvovanjem na srečanjih v slovenski pisarni Evropskega poslanca. Prvo srečanje je bilo predstavitveno z nalogo zapisati javno objavo na temo migrantske krize. Na naslednjem srečanju smo se seznanili s temelji krščanske demokracije in se spoznali z dr. Borisom Pleskovičem, od katerega smo predvsem pridobili odgovore na naša vprašanja o aktualnih gospodarskih razmerah. Dr. Pleskovič je sicer kritično ocenil gospodarsko stanje v Sloveniji, hkrati pa nam vlil precej optimizma za možnost izboljšanja gospodarskega stanja.

Srečanje z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom v slovenski pisarni poslanca Evropskega parlamenta. Avtor slike: Andrej Černigoj

Na zadnjem srečanju smo prvič srečali evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, s katerim smo govorili o aktualnih političnih in gospodarskih temah.

Na koncu je sledil še individualen razgovor, po katerem so bili trije izbrani za enomesečno stažiranje, deset pa nas je bilo povabljenih na obisk evropskega poslanca  v Bruselj v okviru projekta »Meet my MEP«.

V Bruselj smo z letališča Jožeta Pučnika poleteli v ponedeljek, 10. oktobra 2016 zvečer.

V Bruselj smo prispeli v poznih večernih urah, ko ima razsvetljen glavni trg prav poseben čar. Avtor slike: Maja Gogala

Ob prihodu na Evropski parlament smo bili najprej seznanjeni s strogim varnostnim nadzorom pred vstopom v objekt, takoj za tem pa z razsežnostjo objekta, hitenjem in dinamiko zaposlenih, tako po gibanju, kot tudi po sporazumevanju v najrazličnejših jezikih Evrope, lahko bi rekli, da smo bili nemudoma vključeni  v utrip zaposlenih, ki  so usmerjeni v to, da s svojo energijo in željo soustvarjajo Evropo v kateri si vsi želimo lepo živeti.

Takoj ob prihodu smo se seznanili z dinamičnim vzdušjem zaposlenih v Evropskem parlamentu. Avtor: Ana Marija Fartek

V sejni sobi slovenskih evropskih poslancev  nas je sprejel evropski poslanec Lojze Peterle. Poslanec nas je zaskrbljeno seznanil z resnostjo kriz, ki v tem obdobju pestijo Evropsko unijo, od migrantske, gospodarske pa do evropskega skepticizma in trenutno najbolj aktualnega Brexita. Poudaril je tudi potrebo po tem, da se Slovenija tesneje poveže z drugimi skupinami držav, kot je Višjegrajska skupina, da bo lahko lažje uresničevala svoje interese, vendar da bi se Slovenija lahko povezala s kakšno od teh skupin, mora postati zanimiva, da bo k tesnejšemu povezovanju povabljena. Med prvimi smo bili seznanjeni tudi s poslančevo kandidaturo za predsednika Evropskega parlamenta. Naš poslanec je med tem pogovorom in na ostalih srečanjih večkrat poudaril, da smo mladi prihodnost Evrope, česar se morda mladi predvsem v obdobju gospodarskega pa tudi političnega zatišja in pasivnosti premalo zavedamo, mladi se moramo za boljši jutri aktivno vključiti v projekte, ki bodo izboljšali trenutno stanje.

Razprava z evropskim poslancem. Avtor: Andrej Černigoj

Marta Osojnik nas je seznanila s svojim delom na oddelku za stike z javnostjo in mediji Evropske ljudske stranke. Vsak svetovalec za medije pokriva določeno delovno področje, se udeležuje konferenc in drugih dogodkov ter o njih poroča zainteresiranim medijem EU in držav članic.

Po ogledu parlamenta in kosilu smo se udeležili konference »Europe’s Cyber resilience debate.« Na konferenci so bili prisotni predstavniki Evropskega parlamenta in strokovnjaki s področja zaščite podatkov pri internetnem poslovanju, največ pozornosti je bilo namenjene možnosti zavarovanja tajnih poslovnih in osebnih podatkov pred zlorabo.

Udeležili smo se konference »Europe’s Cyber resilience debate.” Avtor slike: Maja Gogala

Po koncu konference smo se zbrali v sejni sobi, kjer smo izmenjali mnenja vezana na konferenco kateri smo prisostvovali in o naših vtisih prvega preživelega dneva na Evropskem parlamentu.

Dan smo zaključili s prijetnim druženjem v eni od pivnic v središču Bruslja, kjer smo ob ogledu nogometne tekme naših nogometašev z angleškimi tekmeci, navijali in stiskali pesti za naše.

Za nami sta bila prva dneva našega obiska Evropskega parlamenta. Vsi smo bili navdušeni nad dinamiko delavnika zaposlenih in prežeti z energijo ljudi s katerimi smo se srečevali, zaradi česar smo imeli občutek, kot da nismo samo obiskovalci, temveč bližnji opazovalci evropskega dogajanja, ki se bomo v naslednjih treh dneh naučili še veliko zanimivega.

 

Maja Šturbej, Veronika Pelikan, Maja Gogala

Zgodbe o dobrih ljudeh

Potovanja in začasno bivanje v tujini so dragocena izkušnja, ker nas prisilijo, da stopimo iz cone udobja in se soočimo z novim. Po eni strani lahko bolje spoznamo sami sebe in svoje odzive na neznane položaje, po drugi strani pa srečamo ljudi z drugačnimi navadami, načinom življenja in razmišljanja. Iskreno povedano od Bruseljčanov nisem ravno veliko pričakovala. Ne vem, ali je kriva moja predstava, da zaradi deževnega vremena tudi ljudje ne morejo biti prav prijazni, a dejstvo je, da se je pokazalo ravno nasprotno. Prvi dan, ko sem se z dvema kovčkoma spravljala na avtobus – ura je bila približno polnoči in okolica ni bila niti najmanj prijazno – se kar na lepem pojavi nekdo, ki me sprašuje, ali potrebujem pomoč. Medtem ko sem dojemala, kaj se dogaja, in razmišljala, kaj naj sploh rečem, sta moja kovčka že romala na avtobus. Nakar sem zmogla vsaj en zaprepadeno nasmejan “Merci!”

Nagradni razgled, ko stopimo iz cone udobja. (Foto: KBB)

Pozneje sem se vprašala, ali bi se mi kaj takega lahko zgodilo v Ljubljani. Na odgovor nisem čakala dolgo. Ob vračanju domov je namreč naneslo, da je bilo dvigalo na železniški postaji pokvarjeno in tako sem se odpravila k stopnicam, po katerih je bilo treba odnesti zajetno prtljago. Mimo so prišli trije fantje in nekje daleč sem jih zaslišala, da so se pogovarjali, da bi mi lahko kateri od njih pomagal s kovčki. Ampak nato ni nihče tudi zares pristopil in ponudil pomoči. Čut za pomoč gotovo obstaja tudi pri nas, vendar se mi pogosto zdi, da nimamo poguma za dejanja in tako dobri nameni ostanejo zgolj to  – dobri nameni. Česa se pravzaprav bojimo?

Podobnih primerov v Bruslju je bilo še več, ko je na primer varnostnik v parlamentu poskrbel, da so mi napolnili gume na kolesu, čeprav jim res ne bi bilo treba, pa ko mi je nekdo nesel kolo po stopnicah do popravljalnice koles, ker ni bilo dvigala, ali ko se je neki upokojenec med nedeljskim sprehodom zapletel v prijazen pogovor z mano o tem, kako prijetno je posedati zunaj na soncu. Sklenila sem, da Belgijci nikakor niso tako neprijazni kot njihovo vreme pretežni del leta.

Mesto Leuven, ki sem ga obiskala zadnji konec tedna, v tipičnem megleno-deževnem vremenu. (Foto: KBB)

O svoji bruseljski “družini” sostanovalcev v Slovenskem pastoralnem centru sem že spregovorila v zapisu o drugem tednu. Res je fascinantno, kako se nas je 11 uspelo usklajevati  kljub različnim zaposlitvami in s tem delovnim časom, drugačnim razmišljanjem in življenjskim ciljem. Toda imeli smo pomemben skupni imenovalec – skupni jezik v vseh njegovih najrazličnejših narečjih, v katerem smo se lahko šalili, zraven jedli in pili in začutili domačnost naše dežele tisoč kilometrov stran. To, dobra volja in pripravljenost, da kaj naredimo skupaj, so bile bistvenega pomena za pozitivno vzdušje v hiši, v katero sem se po dolgem dnevu rada vrnila domov.

Izplen po obisku čokoladnice Neuhaus z dvema sostanovalcema. :D (Foto: KBB)

Podobna pozitivna zgodba se piše tudi v pisarni g. Peterleta. Bruseljski asistentje Nina, Aljaž in Matias in ljubljanski Andrej so me prijazno sprejeli in obravnavali kot svojo sodelavko. Kljub izredno polnemu urniku so si vzeli čas za to, da smo kakšno rekli, se potrudili, da so mi pojasnili, kar sem morala ali želela vedeti in me povezali z ljudmi, ki se ukvarjajo s področji, za katere sem se zanimala in s katerimi bomo sodelovali tudi po koncu moje bruseljske izkušnje. In seveda g. Peterle, ki je bil s svojo dobro voljo dodatna vzpodbuda za delo, ko se je na primer v premoru med dvema sestankoma ustavil v pisarni, povprašal, kako gre in povedal kakšno šalo ali zaigral melodijo na ogrlice. Hvala vsem petim, da sem lahko bila en mesec del vaše zgodbe. :)

Vafelj za slovo v slogu. (Foto: KBB)

Zapisala: Katja Berk Bevc