»Takole izgleda bruseljski vsakdan!« so nam rekli, ko smo potožili nad utrujenostjo

Drugi delovni dan našega bruseljskega tedna smo začeli na Evropskem svetu v nedavno zgrajeni stavbi Europa, kjer nas je v preddverju presenetil kar sam arhitekt zgradbe. Po kratki razlagi navdiha za obliko stavbe, ki ima z zunanje strani pravokotno stekleno fasado s hrastovimi okvirji, znotraj pa so vsi delovni prostori združeni v eno veliko srce, smo se srečali z gospo Mojco-Marie Erjavec, ki je zaposlena v službi Sveta za odnose z javnostmi. Prijazno nam je razložila vse osnovna dejstva o Evropskem svetu in Svetu EU.

 

Slika 1: Skupina Meet my MEP na sredi velike razpravne dvorane Sveta EU

 

Ker tisti dan ni bilo nobenih zasedanj, smo si lahko v miru ogledali tudi glavno razpravno dvorano S5 ter se slikali za stolom Angele Merkel ali Donalda Tuska, nato pa si ogledali še protokolarni vhod s tiskovnim središčem.

Sledilo je srečanje z gospodom Anthonyjem Agotho, strokovnjakom za komuniciranje v kabinetu komisarja Timmermansa v osrednji stavbi Evropske komisije Berlaymont. Gospod Agotha nas je navdušil s svojo energijo, osebnim pristopom do vsakega ter izjemno retoriko. Na kratko nam je razložil o svojem delu, nato pa je beseda nanesla tudi na aktualne slovensko-hrvaške odnose in arbitražo. Poudaril je, da naj Slovenija in Hrvaška kljub nestrinjanju vendarle sedeta za skupno mizo in se zavzel za diplomatski pristop k problemu.

 

Slika 2: Polni energije na hodniku Berlaymonta po sestanku z gospodom Anthonyjem Agotho

 

Po kratkem kosilu na trgu Jourdan v evropski četrti smo odhiteli na Direktorat EU za tolmačenje, ki ga vodi Slovenec Filip Majcen. V sejni sobi, polni strokovne opreme, nam je najprej razložil razliko med jezikovnima terminoma prevajanjem, ki zajema pisano besedo, ter tolmačenjem, ki obsega govorjeni jezik in je na plenarnih zasedanjih organov EU (ki ima 24 uradnih jezikov) kar precejšen zalogaj. Orisal nam je vsakdanjik evropskih prevajalcev in tolmačev ter postregel z nekaj zanimivimi in včasih nerodnimi anekdotami.

 

Slika 3: Filip Majcen in naša skupina na evropskem tramvaju v avli Direktorata za tolmačenje

 

Sledilo je srečanje s članoma kabineta komisarke Violete Bulc Martino Hakl in Blažem Pongračičem. Opisala sta nam vse prioritete tega mandata na področju prometa, s katerim se ukvarja slovenska komisarka, in odgovorila tudi na nekaj bolj osebnih vprašanj, denimo, kako se na bolj moškem področju znajti kot ženska ter kako sta prišla do svoje sedanje službe, sploh glede na hitro imenovanje komisarke.

 

Slika 4: Pozorno poslušanje nasvetov članov kabineta komisarke Bulc mladim Evropejcem

 

Beseda je nanesla tudi na odpovedi potovanj v letalskem prometu, kjer smo denimo izvedeli, da smo v primeru prenapolnjenega letala v 12 urah upravičeni do nadomestne povezave.

Nato smo iz Berlaymonta odšli na Evropski parlament, kjer smo se počutili že skoraj doma. Kot javnost smo se udeležili konference »Pro-ruski troli kot varnostna grožnja«, na kateri so sodelovali predstavniki čeških medijev, nevladnih organizacij ter nekaj politikov, med drugim nekdanja slovaška zunanja ministrica. Izvedeli smo, da imajo na Češkem in Slovaškem precejšen problem s pro-rusko usmerjenimi politiki ter prisotnostjo pro-ruskih novic v medijih, še posebej lažnimi novicami in t. i. troli, ki te širijo, sploh od ruske priključitve Krima dalje. Tako smo tudi v praksi izkusili, kako izgleda tolmačenje takšnih konferenc v EP, saj je razprava potekala večinoma v češčini, mi pa smo jo preko slušalk nemoteno spremljali v angleščini.

 

Slika 5: Pred glavnim vhodom evropskega parlamentarnega čebelnjaka

 

Po konferenci smo se udeležili še izjemno obiskane predstavitve avtentičnih sicilskih jedi in vin, ki so jo organizirali predstavniki italijanskih gospodarskih združenj in evropska poslanka s Sicilije, na njej pa je ob veliki pozornosti medijev nekaj besed spregovoril tudi predsednik EP iz vrst ELS Antonio Tajani. Tako smo lahko spoznali tudi bolj neformalno, družabno plat dogajanja v EP, ki je pravi čebelnjak različnih narodov – tudi neevropskih, skupin in dogodkov.

 

Slika 6: Množica kamer in obiskovalcev na predstavitvi sicilske kulinarike ob govoru Antonia Tajanija

Kljub utrujenosti in napornemu dnevu smo se lačni okrepčila podvizali do pakistanske restavracije Anarkali, kjer nas je že čakala večerja z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Seveda nas je kot mlade in nadobudne navdušence nad slovensko in evropsko politiko in družbo zanimalo čim več informacij iz prve roke o burnem dogajanju v Sloveniji v času osamosvajanja in prve demokratično izvoljene slovenske vlade ter utripu in zakonitostih, po katerih deluje evropska politika. Vseeno pa smo z gospodom poslancem našli tudi nekaj časa za bolj neformalne in zabavne teme ter kakšno šalo ali dve o Slovencih v Bruslju.

Primož Veselič in Aleksandar Dončev

 

 

[MeetMyMEP] Ponedeljkovo spoznavanje Evropskega parlamenta

Če je med koncem tedna evropska četrt v Bruslju videti nekoliko zaspano, se vzdušje v ponedeljek dopoldne popolnoma spremeni. V okolici evropskega parlamenta ni bilo čutiti niti kančka nedeljske mirnosti, temveč zgolj vtis, da je pred vsemi živahen delovni teden. Za nekaj trenutkov smo se pomudili pred enim od vhodov, ter se pripravili na izpolnitev varnostnih protokolov, ki so zahtevani od obiskovalcev. Slednjič smo v kompleks evropskega parlamenta vstopili tudi sami. Program našega obiska se je na neki način zares začel.

 

 

Najprej smo se odpravili v deveto nadstropje stavbe Altiero Spinelli, kjer je sejna soba slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP). Ta je v naslednjih petih dneh postala naša domača soba v katero smo se veliko vračali, tako na srečanja z našimi gosti kot po kakšne svoje malenkosti, ki smo jih lahko tam varno pustili.

Začeli smo s spoznavnim srečanjem, na katerem smo se predstavili ostalim soudeležencem, nato so se nam pridružili še ostali asistenti in stažisti evropskega poslanca Alojza Peterleta, tako da smo spoznali tudi njih. Izkazalo se je, da smo zelo pestra in zanimiva skupina ljudi, iz različnih študijskih in delovnih področij ter iz različnih delov Slovenije pa tudi Evrope.

V evropskem parlamentu deluje 751 poslancev, poleg tega pa še številni člani podpornega osebja, ki se jim občasno pridružujejo tudi člani različnih delegacij, lobisti, novinarji ter številni drugi obiskovalci, tako da je v kompleksu na običajen delovni dan tudi več tisoč ljudi. Evropski parlament je resnično impozanten kompleks, sestavljen iz več stavb, ki so med seboj povezane z obsežnimi hodniki. Ti objekti so poimenovani po pomembnih ljudeh iz zgodovine evropskega združevanja. Po uvodnem sestanku smo si ta kompleks na kratko ogledali tudi sami. Razumljivo, da v kompleksu največ prostora zavzemajo pisarne ter sejne sobe in razpravne dvorane, seveda pa se najde tudi prostor za novinarje, pošto, umetniške instalacije ter restavracije. Po krajšem ogledu kompleksa smo se srečali z gospo Marto Osojnik, ki nam je predstavila svoje delo na področju komuniciranja pri Evropski ljudski stranki. Njena naloga je pomagati poslancem pri komuniciranju z javnostjo o njihovem delu ter o odločitvah, ki jih pri svojem delu sprejemajo.

 

Sledilo je srečanje z našim gostiteljem evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Ta nas je na srečanju sprejel z nekoliko provokativnim grafom, ki prikazuje, da Slovenci Evropski zvezi ne zaupamo preveč. Vzrok je po njegovem mnenju precej neupravičen, Bruselj namreč po njegovem mnenju ni kriv za večino stvari, ki mu jih pripisujemo. Ukrepe, ki nam jih nalaga Bruselj, namreč delamo predvsem zase in ne za kogarkoli drugega, je pa seveda za domače politike lažje, če lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalijo na druge. V resnici pa vedo, da to delamo zase, a jim je to svojim volivcem težko reči.

Drugo pomembno vprašanje se je dotikalo naše prihodnosti. Kako jo dojemamo? Ali svet v obdobju globalizacije jemljemo kot priložnost ali kot grožnjo svoji prihodnosti? Njegovo mnenje je, da moramo to jemati kot priložnost in naj se tega nikakor ne bojimo.

Dan se je počasi prevesil v popoldne, mi pa smo nadaljevali s svojimi sestanki z zanimivimi gosti. Najprej smo se srečali z g. Joachimom Ottom, zadolženim za dialog z državljani pri evropski komisiji.

 

 

Za tem je sledil sestanek z gospodom, ki je pri poslanski skupini (EPP) Evropske ljudske stranke vodja komuniciranja. Pedro Lopez de Pablo je popolnoma upravičil tisto, kar so nam o njem povedali drugi, tako Marta Osojnik, katere nadrejeni je, kot tudi asistent Andrej Černigoj. Človek brez dlake na jeziku, šokantno neposreden in odkrit. Kdor ima rad resnico, zavito v celofan, pri njem ni potrkal na prava vrata. Gospod nam je zelo odkrito spregovoril o razmerah v Evropski uniji, koliko ima kdo v njej politične moči, Katalonskem vprašanju, komisarski sagi Alenke Bratušek ter o drugih stvareh, ki so nas zanimale. Ob njegovih mnenjih in komentarjih je marsikdo ostal odprtih ust.

 

 

Dober vpogled v razmerja moči v evropskem parlamentu je prinesel tudi naslednji sestanek s političnim svetovalcem Manfreda Webra g. Michael Opitz.  Evropski poslanec Weber je vodja poslancev EPP v Parlamentu. Pogovarjali smo se tako o delu poslanske skupine kot o trenutno aktualnih vprašanjih v Evropski uniji. Pri tem srečanju smo bili soočeni s tem, da je politično delo na žalost polno tako načelnih kot nenačelnih kompromisov, kar je pogosto ne najbolje sprejeto, tudi v naši skupini. Toda takšnih spoznanj je bilo naslednje dni še veliko.

 

 

Dan se je počasi prevesil proti večeru, čas je bil, da se vrnemo v hotel. Za nami je bil izredno zanimiv dan z zanimivimi gosti. Naslednji dan so nas čakali novi. Tudi zanje smo, tako kot za današnje, imeli mnogo zanimivih vprašanj.

 

Blaž Čermelj

In glej, letalo je pristalo! PRIŠLI, VIDELI, VZLJUBILI!

Sobota, 7. 10. 2017

Zbrali smo se na letališču Jožeta Pučnika na megleno sobotno jutro, kjer smo se ob 10:35 vkrcali na letalo ter smo bili dobro uro in pol kasneje že v Belgiji. Na letališču nas je čakal naš prevoz do Meininger Hotel City, kjer smo bivali celoten teden.

 

 

Ko smo se akomodirali v naše sobe, smo odšli do centra Bruslja, pojedli večerjo, potem pa nas je Andrej Černigoj peljal na ogled mesta. Tako, da smo že prvi dan dobili dobre vtise mesta, ki nas je z vaflji in čokoladami na vsakem vogalu, takoj navdušilo. Precej utrujeni od dolgega dneva in sicer bolj kratkega letalskega leta smo se zvečer odpravili nazaj proti našim posteljam.

 

Nedelja, 8. 10. 2017

Zjutraj smo se, takoj po zajtrku, odpravili proti Slovenskemu pastoralnemu centru (SPC) v Bruslju, kjer nas je toplo sprejel župnik g. Zvone Štrubelj, kakor tudi številna slovenska skupnost, ki se je ob 10. uri zbrala pri družinski sveti maši v kapeli SPC.

 

 

Z »bruseljskimi« Slovenci smo se še bolje spoznali ob pikniku in druženju na vrtu za SPC-jem, navdušeni nad pripravljenimi dobrotami pa smo g. župniku v spominski knjigi pustili zapis: »Vaša kuhinja nam je bila zelo všeč, tako da celo v gostilno ne gremo več. Počutili smo se kot doma, sploh pri sv. Maši, ko je bila odpeta slovenska kitica. Hvala vam za vse, pridemo vas obiskat še.«. Po druženju je sledil obisk Hiše evropske zgodovine, novega objekta, odprtega v letu 2017, ki obsega kar sedem nadstropij in več kot 1500 predmetov iz 35 držav in 300 muzejev iz vse Evrope. Muzej predstavlja predvsem dogajanja v 20. stoletju, osredotoča se na obe svetovni vojni, holokavst, hladno vojno, pa tudi let, ko je nastajala EU. Med drugim smo med ogledom muzeja opazili tudi številne predmete iz območja Slovenije.

Po ogledu je sledila še dolga vožnja z metrojem do ene glavnih atrakcij belgijske prestolnice, Atomiuma, zgrajenega za namene svetovne razstave leta 1958.

 

Najpogumnejši smo se na koncu napornega dne ponovno odpravili proti mestnemu središču in sobotno degustacijsko popotovanje nadaljevali s pokušino znamenitih belgijskih piv.

Karmen Vrenko, Tadej Petejan in Emanuela Eduard

Svet v malem

Ko sem v ponedeljek zjutraj prestopila prag Evropskega parlamenta, pravzaprav nisem vedela kaj me čaka. Svet v malem – neskončni hodniki in labirinti pisarn, sejnih sob, trgovinic in bank, na koncu hodnika v devetem nadstropju pa naša pisarna s čudovitim razgledom. Tam sem prvič spoznala svoje nove sodelavce, ki so me čudovito sprejeli, mi razkazali delovno mesto in poskrbeli, da sem se takoj vpeljala v dnevne aktivnosti dela.

V pisarni g. Peterleta so poleg mene še trije njegovi asistenti. S Paulo skrbiva predvsem za administrativna dela in urejanje poslančevega urnika, letalskih kart, odgovarjava na pisma in sporočila poslancev, posameznikov in organizacij ter urejava vse ostale zadeve, ki so potrebne za nemoteno delo g.Peterleta in celotne pisarne. S Haven in Blažem pa sem podrobneje spoznala predvsem vsebinski del delovanja posameznih področij, s katerimi se poslanec ukvarja in se udeležila različnih dogodkov, ki jih naslavljajo.

Prijetno presenečenje prvega dne je bilo povabilo na individualen sestanek z g. Peterletom, ki si je vzel čas da je pobliže spoznal moja pričakovanja glede dela v pisarni in interese na posameznih področjih. Govorila sva o mojem študiju in načrtih za prihodnost, podal pa mi je tudi par spodbudnih besed in me z njimi popeljal v novih izkušenj poln mesec dela v Parlamentu.

 

“Glavna ulica” v Parlamentu (foto: Urška Škerbinc)

Ker sem delo stažista nastopila ravno v tednu preden se celoten Parlament preseli v Strasbourg, je ta bolj ali manj potekal v znamenju priprav na plenarno zasedanje. Tako sem se že na svoj drugi dan lahko seznanila s prvim področjem na katerem deluje g. Peterle. Prisostvovala sem namreč na sestanku Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (AFET). Zaslišanju z go. Liliio Hrynevych, ukrajinsko ministrico za šolstvo, ki je predstavila novelo zakona o šolstvu, s katero bo manjšinam v Ukrajini bistveno bolj onemogočeno poučevanje v manjšinskem jeziku, so sledila vprašanja posameznih poslancev na to temo. Predvsem burna je bila reakcija predstavnikov manjšin v Ukrajini, z vprašanjem pa se je oglasil tudi g. Peterle. Zatem so bile predstavljene različne točke dnevnega reda, o katerih se bo glasovalo na plenarnem zasedanju prihodnji teden in stališča skupine ELS, ki bodo podlaga za glasovanja.

 

Zasedanje odbora AFET (foto: Urška Škerbinc)

V okviru Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), ki je drugo področje, s katerim se poslanec ukvarja, pa sem imela možnost udeležiti se izredno zanimive in zelo obiskane izmenjave mnenj z g. Edmundom G Brownom, guvernerjem Kalifornije. Na razpravi je bilo govora o pariškem podnebnem sporazumu in poti naprej oz. možnostih nadaljnjega sodelovanja EU in Kalifornije na tem področju po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump naznanil  odstop ZDA od tega sporazuma.

G. Miguel Arias Cañete, komisar EU za podnebne spremembe in energijo, je poudaril, da sta EU in Kalifornija partnerja v boju proti podnebnim spremembam ter da je danes prišlo do dogovora za krepitev sodelovanja. Izpostavil je dejstvo, da moramo ostati vodilni na področjih, ki bodo ključna za doseganje ciljev pariškega sporazuma.

Teden pa je zaznamoval tudi dogodek, ki ga je gostil prav g. Peterle, ambasador boja proti raku, na katerem so obravnavali razlike v dostopu do zdravljenja raka na pljučih v EU. Na dogodku se je znova poudaril problem nezadostne izmenjave znanj med državami članicami in uradno predstavil drugi del poročila Lung Cancer Europe (LuCE), ki zastopa bolnike z rakom na pljučih ne glede na državo v kateri živijo in se zavzema za njihovo enako obravnavanje. Poleg uvodnega nagovora poslanca in teoretične razprave strokovnjakov s tega področja, me je najbolj ganila osebna izpoved g. Kima Johana Stevnsborga, ki je predstavil svojo pot boja z rakom in poudaril pomembnost izvajanja kliničnih preizkušanj.

 

Dogodek na temo razlik v dostopu do zdravljenja raka na pljučih v EU  (foto: Urška Škerbinc)

Kmalu sem ugotovila, da je vsemu dogajanju v Parlamentu skoraj nemogoče slediti. Vsak dan je na voljo veliko število dogodkov, ki obravnavajo najrazličnejše tematike in nepredstavljivo je, da bi se udeležili vseh. Dogodke zato izbiram glede na že omenjena delovna področja poslanca ter svoje interese, saj gre za res odlično priložnost za razširjanje znanja in seznanjanje s problematikami v EU. Vsemu temu dogajanju primeren je tudi urnik v pisarni, saj delavnik pogosto traja od osmih do osmih in v prvih dneh svojega stažiranja sem tako Parlament videla samo v temi.

Vsekakor pa sem spoznala, da je delo stažista veliko več kot le birokratsko prelaganje papirjev v pisarni. Možnost sodelovanja na sestankih in dogodkih, ki predstavljajo jedro delovanja samega Parlamenta mi je že v prvem tednu dalo odličen vpogled v utrip dogajanja in spoznanje, da te teoretičen študij mednarodnega prava in delovanja evropskih institucij prav malo pripravi na prakso.

 

Parlament ob odhodu (in prihodu) domov  (foto: Urška Škerbinc)

Že jutri me čaka nov izziv. Odpravljam se namreč na pot v Strasbourg, ki je pravzaprav drugi dom Evropskega parlamenta, na plenarno zasedanje. Od tam se vam javim prihodnji teden.

Urška Škerbinc

Strasbourg ali Bruselj, to je sedaj vprašanje

»… no, ne rabiš nosit čokolad ali pa piva, doma te skromno pričakujemo…«

»Mami, saj jaz sem sedaj v Strasbourgu v Franciji, tukaj imajo sire.«

»Kakšni Franciji?! Jaz pa tega nič več ne razumem, a si v Bruslju ali v Strasbourgu, kje je sedaj ta Evropski parlament?«

 

Prav gotovo moja mami ni edina in marsikateremu Evropejcu ni jasno, kako in kje deluje Evropski parlament. Čas je, da poizkušam dilemo Strasbourg-Bruselj končno razrešit.

Evropski parlament večino svojih aktivnosti opravlja v Bruslju. Tu delujejo pisarne evropskih poslancev, tu poslanci sodelujejo v različnih odborih in delovnih skupinah, se posvetujejo po delegacijah in v političnih skupinah. V Bruslju se nahaja tudi večina drugih evropskih institucij, s katerimi v različnih stopnjah odločanja sodelujejo poslanci: Evropski svet (ključne besede: Donald Tusk, Miro Cerar), Evropska komisija (Jean-Claude Juncker, Violeta Bulc) in Svet EU oz. Svet ministrov (ministri iz držav članic). V Bruslju ima sedež tudi večina lobističnih in drugih združenj, ki poskušajo sodelovati in vplivati na določene odločitve institucij.

 To je Bruselj… (oz. vhod v Parlament, stavb je več in jih je težko spraviti na eno fotografijo)

To je Bruselj… (oz. vhod v Parlament, stavb je več in jih je težko spraviti na eno fotografijo)

 

In kaj se dogaja v Strasbourgu?

Kljub temu, da večino dela poslanci opravijo že v Bruslju, je uradni sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu, kamor se poslanci preselijo enkrat na mesec in zasedajo na plenarnem zasedanju. Večina posnetkov, ki nam jih posredujejo mediji, so prav iz zasedanja. Takrat so poslanci zbrani v veliki dvorani, kjer razpravljajo in najpomembneje, glasujejo. Tam potekajo tudi izredna zasedanja odborov, predvsem pa potekajo srečanja političnih skupin, kjer se poslanci še dokončno dogovorijo, kako bodo glasovali za določene amandmaje.

 …in to je Strasbourg

…in to je Strasbourg

 

V Strasbourgu je tudi sedež Evropskega sodišča za človekove pravice in Sveta Evrope, ki pa nista instituciji Evropske unije. Svet Evrope ima 47 članic, med drugim tudi Rusijo, Turčijo, Švico in Islandijo, njegovo delovanje pa je povezano z delovanjem OZN. Sveta Evrope pa ne smemo zamenjati z Evropskim svetom, ki je institucija EU in jo sestavljajo voditelji držav članic.

Obstaja pa še tretja lokacija Evropskega parlamenta in to je Luksemburg. Tam se nahaja sekretariat in večina prevajalcev, ki prevajajo uredbe, direktive in druge tekste v 24 uradnih jezikov.

Zakaj se Evropski parlament enkrat na mesec seli?

Selitev je osnovana predvsem na simbolni ravni (velika dvorana se namreč nahaja tudi v Bruslju), saj je dvojezično mesto Strasbourg simbol sprave med Francijo in Nemčijo po drugi svetovni vojni. Se pa večkrat pojavlja vprašanje ali je vsakomesečna selitev ekonomsko upravičena.

 V Strasbourgu v Evropskem parlamentu pa je glavni hodnik malenkost zaraščen 

V Strasbourgu v Evropskem parlamentu pa je glavni hodnik malenkost zaraščen J

 

Moje doživljanje plenarne seje se je začelo z nedeljsko vožnjo s Flixbusom, ki je obvozil vse možne nemške vasice in se po 10 urah pripeljal do Strasbourga, kjer sem se nastanil pri prijazni slovenski družini.

Na »plenarki« je vse zelo natrpano, tako spored in urniki, kot tudi prostori. Poslanec, dve asistentki in stažist smo bili v eni pisarni, ki je bila manjša od ene izmed treh pisarn v Bruslju. Kljub temu da je gospod Peterle iz Kosova prišel šele v sredo, nam urnik ni omogočal, da bi pisarno zapuščali pred poznimi večernimi urami.

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja so med drugim poslanci razpravljali o proračunu za leto 2018, v katerem so med drugim več denarja namenili projektom Erasmus+ in raziskovalnemu projektu Horizon 2020; sistemu Entry/exit (vstop/izstop), ki bo omogočal zaščito zunanjih mej in preprečeval infiltracijo teroristov v Unijo; pesticidu glifosfatu in vsebnosti kadmija v gnojilih. Poslanci so potrdili tudi začetek pogajanj za trgovski sporazum z  Avstralijo in Novo Zelandijo, podelili Nagrado Saharova in obsodili ter sprejeli spremembe na področju odkrivanja spolnega nadlegovanja v Evropskih institucijah.

Pri vsaki resoluciji in uredbi pa je bilo potrebno preučiti in ovrednotiti mnogo vloženih amandmajev, ki so jih vložile različne politične skupine. Take razprave so potekale na sestankih političnih skupin, kjer se poskuša poenotiti stališča določenega vprašanja. Sploh pri Evropski ljudski stranki, ki je največja politična supina v Parlamentu je včasih to zelo težko. V tem primeru skupnega stališča ni in poslanci se lahko odločijo sami, kako bodo glasovali. Določi se tudi strategija sprejemanja odločitev, npr. predlaga se »ključna glasovanja« amandmajev, to so glasovanja, od katerih je odvisna končna podpora določenega predloga. Taka srečanja skupine so se včasih zavlekle tudi proti deveti uri zvečer.

 Evropski poslanci se v veliki dvorani pripravljajo na glasovanje

Evropski poslanci se v veliki dvorani pripravljajo na glasovanje

 

Zelo zanimivo se mi je zdelo tudi opazovanje glasovanja v veliki dvorani. Predstavljal sem si, da glasovanja potekajo s pritiski na gumb, elektronsko. Temu ni tako, saj za večino predlogov poslanci dvigujejo roke, elektronsko se preveri le, če je rezultat zelo podoben. Včasih to poteka že tako hitro in utečeno, da komaj slediš dogajanju. Poslanci imajo zato napisan seznam glasovanj. To je razumljivo, če vemo, da lahko glasovanja o več kot stotih predlogih in amandmajih lahko potekajo tudi več kot eno uro. Zapiski niso zato, ker bi jim nekdo ukazal, kako naj glasujejo, ampak enostavno zato, ker se je nemogoče zapomniti tolikšno količino podatkov.

 Strasbourg je zelo lepo mestece z mnogimi zelenimi površinami, rečicami in kanali

Strasbourg je zelo lepo mestece z mnogimi zelenimi površinami, rečicami in kanali

 

Plenarno zasedanje se je končalo v četrtek, ko se poslanci odpravijo v domače države, asistenti in drugi uslužbenci pa nazaj v Bruselj, kjer je v petek normalni delovni dan v pisarni.

No, zame ta dan ni bil čisto normalen, saj je bil zadnji dan mojega stažiranja pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu. To je bil mesec čudovitih izkušenj in spoznanj, priložnost za širjenje obzorij, spoznavanje dela evropskih poslancev in spoznavanje delovanja Evropske zveze. Zelo sem vesel, da sem doživel to izkušnjo in upam, da bo imelo še veliko mladih to priložnost. Take izkušnje pomagajo pri krepitvi odgovornosti nas mladih za izpolnjevanje vizionarske ideje o združeni Evropi, ki je desetletja ohranila mir na naši celini.

 

Nejc Povirk