V petek zjutraj smo bili že nazaj v Bruseljski pisarni, razen g. Peterle, ki stalno potuje v Slovenijo in nazaj, saj ima namreč tudi doma veliko obveznosti. Oziroma si jih želi imeti. V Bruslju so nekateri poslanci bolj aktivni kot drugi. Ampak na splošno so sedaj, v pričakovanju prihajajočih volitev, poslanci še bolj aktivni v svojih državah članicah. Meni se je nabralo dovolj dela, da so dnevni hitro minevali dalje. Poleg tekočih brexit poročil, sem naprej raziskoval o družinski politiki, različnih zakonodajah v državah članicah o splavu in identitetnih politikah v Evropi.

Poleg tega sem se vsakodnevno udeleževal raznih razstav, predavanj, okroglih miz itd. Intelektualno dogajanje v Evropskem parlamentu precej živahno. Haven je bila prijazna in me povabila na vse dogodke, ki se jih je sama želela udeležiti. Šla sva recimo na predavanje o tehnologiji, ki jo Google uporablja za preprečevanje širjenja nestrpnosti in ekstremizma. Celotni proces poteka tako, da uporabniki ali organizacije označijo sporne vsebine na Youtubu, nato pa jih googlovi uslužbenci preverjajo, če ustrezajo merilom za odstranitev. A težava je, da se vsako minuto na Youtube naloži več sto ur dolgih posnetkov in vseh ni mogoče preveriti. Tukaj pride na pomoč omenjena tehnologija, ki algoritemsko prepoznava simbole, ki jih uporabljajo organizacije dvomljivega statusa. Vse skupaj je bilo sicer zanimivo, a je bilo jasno, da gre za nekakšen PR Googla. Takoj se namreč pojavljajo vprašanja, ali omenjene tehnologije ne uporabljajo tudi za preverjanje avtorskih pravic.  Ampak to niti ni samo po sebi sporno. Problem nastane v praksi, saj nekatera podjetja zakupijo pravice za razne fraze ali celo zgolj besede in na podlagi teh umikajo izvirne posnetke uporabnikov.

Večja tehnološka podjetja so na splošno zelo prisotna v Evropskem parlamentu. Naslednji dan me je Haven povabila na nek dogodek o Huaweiu. Predstavljal sem si, da gre za podobno okroglo mizo, kot pri Googlu, a se je izkazalo bistveno drugače. Hodil sem za Haven in ko sva prišla v kavarno mi še ni bilo čisto jasno. Potem je pogledovala po mizah in začela hoditi proti dvema moškima. Hm, to bo očitno pogovor v manjšem krogu. Sedla sva za mizo s PR managerjem Huawei in bivšim irskim ministrom Dickom Roche. Roche je začel prijeten pogovor o Sloveniji, medtem ko je njegov sodelavec šel po kave. Ja, šlo je za poskus lobističnega stika. Huawei ima zadnje čase velike težave pri javni podobi in gospoda poskušata obrniti mnenje nekaterih poslancev v parlamentu. Celoten postopek je bil sicer zelo subtilen. Povabila sta naju na kavo, da sta naju nato povabila na zabavo v prihodnjem mesecu. Na zabavi bi naju verjetno povabili še na kakšen drug dogodek. Skratka fun.

V spomin se mi je vtisnilo predavanje ob deseti obletnici izdaje knjige Choice of Europe profesorja Andrew-a Moravcsik, ki je leta 1996 dobil štipendijo za raziskovanje evropskih institucij. Takrat je bila teža evropskih institucij bistveno manjša in nihče ni hotel izkoristiti te štipendije. Moravcsik je to priložnost izkoristil in od takrat raziskuje razvoj EZ. Predavanje je bilo zanimivo, saj je imel kar nekaj provokativnih tez. Prva je bila, da bi vzpostavitev skupne vojske EZ dejansko diplomatsko ošibilo zunanji vpliv EZ, saj bi se denar, namesto k civilnim iniciativam, stekal v vojaško opremo. Druga teza je bila provokativna, dejal je, da populizem ni takšen problem, saj se stranke, ki pridejo na oblast, počasi premikajo proti sredini. Poleg tega pa naj bi v vsakem primeru trgi narekovali politiki in bi vse populistične ukrepe zaustavile podražitve obveznic, oziroma zahtevane donosnosti. Moravscik sicer optimistično gleda na prihodnost Evrope, skeptičen je samo glede evra. On je eden izmed tistih, ki napoveduje konec evropski valuti. Zanimivo, da sem takoj po tem dogodku šel na odbor ECON, kjer so poslanci zasliševali predsednika ECB Draghija o nadaljnjih ukrepih ter povezovanju bančne unije.

Peterle je prišel v torek in imel zelo natrpan urnik. Direktno iz letališča je moral priti na svoj dogodek MEP against cancer in takoj naprej na dogodek o svojemu postu. Po le polovici ure v pisarni smo šli še na dogodek Hrvaške poslanke Dubravke Šuice Kako se soočiti z rakom in nato nadaljevali z intervjuji.

 

Ostali so imeli potem sestanek pisarne sam pa sem odšel na pripravljalni sestanek AFET odbora. Tam sem neizmerno užival, saj sem dejansko sedel z vsemi asistenti ali poslanci kot enakovreden, poleg tega pa so tovrstni (pripravljalni) sestanki bolj sproščeni in se bolj iskreno govori o raznih zadevah. Sprva so me malo čudno gledali, saj so navajeni znanih obrazov, a me to niti ni motilo. Pogovarjali smo se o različnih poročilih, zadnji del pa je namenjen splošnim problemom. Dve hrvaški poslanki sta se pritoževali zakaj je poročilo o BIH premaknjeno, saj je BIH izredno pomembna država za EU in hkrati bi lahko ta premik pri Bosancih sprožil užaljenost. David McAllister je odprl temo, zakaj so poročila AFET odbora tako zgodaj ali pozno na dnevnem redu plenarnega zasedanja. Sploh glede na to, da je za EPP AFET odbor med najpomembnejšimi. Ta tema je hitro spodbudila še druge in na koncu smo sklenili, da morajo vodje odbora pritisniti na vodstvo skupine, da se to uredi. »EPP needs to take back control« je večkrat ponovil McAllister. Ja, brexit je kar zaznamoval moj mesec v Evropskem parlamentu. Večkrat sem tudi šel na različna zasedanja, delovne skupine odborov in dogodke o brexitu. Skupaj s prominentnimi britanskimi novinarji sem v živo spremljal odzive evropskih poslancev na britanske drame. Novinar Guardiana je recimo zraven mene direktno twittal o dogajanju.

 

 

 

Zadnji teden je še hitreje minil kot prejšnji. Poleg vsega dogajanja si je g. Peterle vzel čas in me peljal na izlet do Antwerpna. Če smo mu do sedaj mi urejali prevoze, je tokrat on mene vodil po vlakih in mestu. Imela sva čas za mojih tisoč vprašanj o zgodovini Demosa, politični filozofiji, aktualnem dogajanju in prihodnosti krščanske demokracije. Zdi se mi, da g. Peterle resnično uživa v svojemu delu, kljub temu, da je le to precej zahtevno. Zastopati in usklajevati je potrebno interese javnosti, svoje lastne države, svoje stranke v državi in skupine v Evropskem parlamentu. Vse to pa je potrebno uskladiti s svojo lastno vestjo. A g. Peterle se je obdal z vrhunskimi sodelavci, ki bi zanj sprejeli kroglo. Hkrati je tekom vseh teh let pridobil veliko prijateljev, ki so mu naklonjeni. Nekateri poslanci ga jemljejo kot svojega mentorja, medtem ko ga drugi kot prijatelja. Meni je omogočil rokovanje z politično zvezdo v Evropi – z Michel Barnierjem. Lahko bi rekli, da sva bila dva brexit specialista na enem mestu. Skratka, neverjetna izkušnja.