‘Verde que te quiero verde’ (Zeleno, ki te ljubim zeleno)

Pa je teden spet naokrog! Za menoj je drugi teden stažiranja pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu v Bruslju.

Teden sem začela s sproščujočim izletom v Oostende, glavno mesto na belgijski obali, ki sva si ga kot cilj zadali stažistka v odhajanju in jaz. Ker je mestece kljub prisrčni široki peščeni plaži vintage videza še vedno relativno majhno, naju je pot z obalnim tramvajem popeljala še po drugih obalnih mestih vse do nizozemske meje, kjer sva bili priča pisanim pustnim povorkam, ki združujejo številne družine, otroci pa izkoristijo priložnost, da ideje za maske prosto prepustijo svoji domišljiji.

Belgijsko obalno mesto Oostende, ki pozimi spominja na ‘ghost city‘, poleti pa je pravo letovišče (Foto: Paula C. Qualizza)

Tukaj v Evropskem parlamentu ima prav vsak teden svojo posebnost. Ustaljeno je namreč, da dnevi, obarvani  zeleno na koledarčkih, ki jih skoraj vsi tukaj nosimo okoli vratu, nosijo ime »zeleni teden« (»green week«). Takrat delo poteka malo bolj sproščeno, saj so evroposlanci na misijah oz. v domači državi. G. Peterle je svoj zeleni teden pokril z natrpano agendo v Keniji. Tudi število ljudi na hodnikih Parlamenta je odsotnosti poslancev primerno. Ta teden so sproščeno ozračje za obisk parlamentarnih prostorov izkoristili študenti poslovne šole iz Londona. Zaposleni v Parlamentu si kar malce oddahnejo, mnogi so celo na dopustu.

Kljub vsemu je moj teden potekal delovno: izpolnjevala sem dnevne zadolžitve in tudi naloge, ki so mi jih dali poslančevi asistenti, ki tekom stažiranja postajajo vse bolj raznolike. Sproti sem spremljala svetovno in predvsem evropsko aktualnost. Raziskovala sem temo novih digitalnih tehnologij v zdravstvu in njihovi integraicji in omejitvah v državah EU. Kljub temu, da je na trgu že več tisoč mobilbih aplikacij, ki so bodisi namenjene preventivi v zdravstvu, bodisi spodbujajo k zdravemu načinu žuvljenja ali pa olajšujejo marsrikatero opravilo starejšim, se mnogokrat njihovega obstoja niti ne zavedamo. Po drugi strani sem se ukvarjala z možnostmi, ki so ponujene dijakom slovenskih srednjih šol in gminazij, da obiščejo tako slovenske državne institucije kot evropske institucije in se tako pobliže seznanijo s potekom dela njih. Med pavzami sem imela sem priložnost, da se spoznam z mnogimi drugimi stažisti še iz drugih držav: Italije, Irana, Španije, Cipra, Finske idr. Prijetno pri vsem tem ni le to, da spoznavaš nove ljudi, temveč tudi, da lahko vadiš jezike, saj se kljub temu, da se nahajam v Bruslju, ki je bolj mešanica ljudi kot prebivališče domačinov, večinoma pogovarjam slovensko. V četrtek smo se po delovnem dnevu odločili za obisk ‘Pluxa’ (Place de Luxembourg), kamor se ob četrtkih tradicionalno zatekajo stažisti in asistenti ter drugi zaposleni v evropskih institucijah ali kot pravijo mnogi, tisti, ki živijo v t. i. eurobubble-u.

Parlamentarni hodniki na petkov večer zelenega tedna (Foto: Paula C. Qualizza)

Brušure, ki sem jih nabrala na hodnikih Evropskega parlamenta. Gre za kratka in jedrnata besedila, bralcu so priročen povzetek glavnih dejstev in odprtih vprašanj na določeno aktualno tematiko. (Foto: Paula C. Qualizza)

Če povzamem, ta teden je bil res super. Razna opravila so me pripeljala tudi do tega, da sem bolje spoznala prostore Evropskega parlamenta v Bruslju. Brez dvoma so poseben priokus delu dodale sočne jedi parlamentarne kantine, ki je, ne boste verjeli, prav tako dober kraj za spoznavanje novih obrazov v kratkem času. Teden je okronal neverjetno sončni petek brez kapljice dežja. Pred menoj je še en teden, ki se ga spočita že veselim. O zelenem tednu lahko povzamem besede španskega pesnika Federica G. Lorce: verde que te quiero verde!

Pogled na sončni Bruselj z Evropskega parlamenta (Foto: Robert Čadej)

Pogled navzgor s hodnika Evropskega parlamenta (Foto: Paula C. Qualizza)

S soncem osvetljen del Evropskega parlamenta (Foto: Paula C. Qualizza)

Paula C. Qualizza,

15. februar 2016